Takšen je tudi zadnji primer. Porušen podporni suhozid na začetku klifa iz Fiese proti Strunjanu je obnovil sobodajalec Emil Gnezda. Prepričan je, da je imel pravico za poseg, ker naj bi se njegova parcela z vrha klifa, kjer ima hišo, raztezala prav do obale. Zid je leta 1962 naredil Zavod za turizem, pojasnjuje: "K sreči imamo to historično dokumentacijo. Kako se je to takrat delalo, s kakšnimi sredstvi, kdo je to delal in mi smo tako prevzeli."

Obnovljeni zid podpira ploščad, na kateri so že prejšnje poletje bili ležalniki. Gnezda sicer zanika, da je zdaj brez dovoljenj uredil plažo za svoje goste. Klifa pa po njegovem s posegom niso poškodovali. "Klif ali karkoli, to se pa dobesedno vidi, da ni nič poškodovan, da je naravno."

Vendar to nikakor ne drži, opozarja vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Barbara Vidmar. Poseg namreč spreminja naravne danosti morskega obrežja. "Poleg tega pa prekinja naravne procese krušenje klifa, ki so za obstoj klifa neobhodni, torej z vidika varstva narave, je dokaj škodljiv in nesprejemljiv," pravi Vidmarjeva. In čeprav je zid že obstajal, ni bil utrjen, kot je zdaj, dodaja: "Sedaj pa ko je utrjen, pač preprečuje morju, da dela svojo osnovno nalogo. To je, da odnaša odkrušene dele klifa in s tem ohranja klif v svoji prvobitni obliki."

Za kakršenkoli poseg v zaščiteno priobalno območje mora vsakdo zaprositi za soglasje, poudarjajo na Zavodu za varstvo narave. Vloge Gnezde niso prejeli. Na piranski občini pojasnjujejo, da je medobčinski inšpektorat pritožbo o posegu na klifu prejel že julija 2021 in jo takrat tudi odstopil pristojni republiški inšpekciji. Od takrat se ni zgodilo še nič. Na odgovor gradbene inšpekcije, ali so morda ukrepali v zadnjih dneh, še čakamo.