Foto: Televizija Slovenija/Evgenija Carl
Foto: Televizija Slovenija/Evgenija Carl

Proti je glasovalo 72 odstotkov vseh, ki so prišli na volišča. Najbolj množično so bila obiskana tista na podeželju.

Na volišča je prišlo 31,56 odstotka volilnih upravičencev. Neuradne rezultate je sporočila predsednica občinske volilne komisije, Magda Mlač: "Delež volivcev, ki so se udeležili volitev in so glasovali ZA, je bil 28 odstotkov. Delež tistih, ki so glasovali proti, je bil 72-odstoten. Neveljavnih je bilo 8 glasovnic."

22 jih še pričakujejo po pošti, a rezultata ne bodo spremenile. Proti je glasovalo 3062 občanov, kar je dovolj, da se odlok o občinskem prostorskem načrtu ne uveljavi. Potreben kvorum je presežen za dobrih 370 glasov. Pobudnica referenduma, Viktorija Carli iz Gibanja za Izolo, je v prvem odzivu poudarila, da so izidi situacijo obrnili v prid občanom: "Glede na to, da je Izola že zdaj prenaseljena s tem priseljevanjem ... Ta argument je gotovo prevladal. Prevladalo je tudi to, da se morajo ohraniti kmetijska zemljišča. Kajti stvari ne grejo v pravo smer. Ne gradijo se garaže, ne urejajo kopališča. Samo kapital bi se širil tukaj."

Carlijeva pravi, da bodo razvoj OPN-ja zdaj še bolj podrobneje spremljali: "Pričakujem, da se bodo nekatere stvari spremenile. Da bo oblast razumela, da smo tudi ljudje, ki razmišljamo s svojo glavo in nas bodo morali upoštevati in ne bodo kar po svoje delali načrtov."

Kaj zavrnitev prostorskega načrta v Izoli pomeni za tamkajšnje projekte?

Na občini morajo zdaj razmisliti, kako naprej. Pri tem bodo seveda morali upoštevati pripombe in zahteve, ki so pripeljale do referenduma, v prvi vrsti nasprotovanje pretirani pozidavi in spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna. Župan naj bi se še ta teden srečal s predstavniki svetniških skupn in obeh civilnih pobud, ki sta sodelovali v volilni kampanji.

V izolski občini sprejemajo odločitev volivcev, ki so na nedeljskem referendumu zavrnili občinski prostorski načrt. V civilni iniciativi Gibanje za Izolo pa menijo, da je zdaj priložnost za boljši OPN. Foto: Radio Koper/Andrej Šavko
V izolski občini sprejemajo odločitev volivcev, ki so na nedeljskem referendumu zavrnili občinski prostorski načrt. V civilni iniciativi Gibanje za Izolo pa menijo, da je zdaj priložnost za boljši OPN. Foto: Radio Koper/Andrej Šavko

V Izoli so občinski prostorski načrt pripravljali več kot 15 let. Za novega bodo imeli občutno manj časa, le slaba tri leta, z njim pa se bo ukvarjala nova občinska garnitura. Župan Danilo Markočič je namreč pred časom dejal, da bo svojo nadaljnjo usodo vezal na izid referenduma. Poleg tega z občine odhaja tudi vodja urada za prostor in nepremičnine, Marko Starman, tako da se obeta sprememba tudi na tem delovnem mestu.

Pripravljavcem novega občinskega prostorskega akta bo morda nekoliko lažje, saj jim je okvire načrtovanja določil referendum. Posebej skrbno bodo morali preučiti rešitve za velika in degradirana območja ob morju, kot so bivši Delamaris, ladjedelnica in Argo. Prav ta je bil zaradi predvidene stanovanjske gradnje, pa čeprav samo do polovice, najbolj na udaru. Pojasnila, da apartmajskih naselij ob morju ne bo, ljudi niso prepričala, prav tako ne zagotovila, da bo na koncu o vseh projektih vendarle odločal občinski svet. Najbolj so se mnenja kresala okrog spreminjanja kmetijskih zemljišč v stavbna. Čeprav je občina na nekaterih območjih, kot na primer v Jagodju, odstopila od take namere, je bilo za kritike to premalo.

Usoda OPN- ja bi morda bila tudi drugačna, če bi se občina in Civilna inciativa Gibanje za Izolo, ki je sprožila referendum, začeli resno pogovarjati prej, še pred sprejetjem temeljnega občinskega prostorskega akta na občinskem svetu. Opozorila občine, da bi morebitni padec OPN- ja ogrozil nadaljnji razvoj občine in da bo z novim letom prenehala veljati stara prostorska zakonodaja, so izzvenela v prazno, saj se je po tihem govorilo, da bo država rok za sprejetje občinskih prostorskih načrtov podaljšala. Zdaj se začenja vse znova. Če si občina ne želi greniti življenja, bo pri prostorskem načrtovanju upoštevala voljo večine ljudi.