Domačini so se z izdelovanjem škafov, pinj in brent preživljali od sredine 19. stoletja. Foto: Pohodniki Triglav Nova Gorica
Domačini so se z izdelovanjem škafov, pinj in brent preživljali od sredine 19. stoletja. Foto: Pohodniki Triglav Nova Gorica

Po drugi svetovni vojni je lesene izdelke nadomestila plastika in tradicionalna lokvarska obrt je zamrla. Po zaslugi zbirateljske žilice Rajmunda Kolenca, ki je ohranil očetovo orodje in izdelke si lahko obiskovalci na njegovem domu ogledajo repliko nekdanje delavnice z najbolj tipičnimi izdelki.

Rajmund Kolenc pove, da je očeta opazoval pri delu. Kako je hodil v gozd po les, kako je izdeloval leseno posodo in kako je končne izdelke peš in na ramenih odnašal in prodajal v goriške in vipavske vasi. Seveda ni mogel teh predmetov, ki so se dolga leta kot stara šara nabirali po kašči in kleti preprosto zavreči.

"V glavnem se je to odvijalo med 1. in 2. svetovno vojno. Ni bilo drugega in ljudje so delali doma takšne reči. Bile so dolge zime. Lokve niso bile prehodne dva, tri mesece. To je ostalo do povojnega časa, do leta 1961. Ko je prišla plastika, je bilo konec." nam pove naš sogovornik.

Kdo so bili kupci izdelkov te hišne obrti, ki so jo po bajtah razvijali predvsem mali kmetje, kočarji in gostači - najemniki? "To so delali moški v zimskih mesecih. Ko je bilo zime konec so nosili dol v dolino. V deželo smo rekli, v Šempas, Ozrenj. Nazaj pa so prinesli hrano, živež, poljske izdelke in podobno." še zaključuje Kolenc.

Na ožjem Goriškem so se s pomočjo zasebnih zbiralcev ohranile tri dejavnosti, ki so dobile dostojno predstavitev - poleg škafarstva na Lokvah, še kovaštvo v Lokovcu in mizarstvo v Solkanu. Zanamcem bi kazalo na podoben način prikazati tudi oglarstvo, steklarstvo, žganje apna, furmanstvo in seveda vinarstvo.