Obnova palače se je začela že leta 2009, ko je Mestna občina Koper Univerzi na Primorskem podelila stavbno pravico. Med partnerji pri projektu je bilo tudi Znanstveno-raziskovalno središče, ki je ob svojem izstopu iz Univerze na Primorskem z delitveno bilanco prevzelo palačo. Od leta 2016 je obnovo palače vodil ZRS. Vodja projekta in namestnik direktorja ZRS Koper Tilen Glavina: "Obnova palače Tiepolo-Gravisi je trajala več kot dobro desetletje s številnimi prekinitvami. Prekinitve so bile predvsem vezane na gradbena dela, na statično konstrukcijo in predvsem na konservatorsko-restavratorski del. Poleg konservatorskih izzivov lahko štejemo med največje izzive tudi strojni del."

Pri obnovi so sodelovali številni strokovnjaki s področja lesa, kamna, akustike, statike, strojništva. Glavina izpostavlja, da je palača študijski primer, kako so se razvijale beneške palače v Kopru v mestnem jedru. Najstarejši del palače sodi v obdobje gotike, osrednji del je renesančni, zahodni trakt je baročni, pove Glavina: "V palači imamo poleg planiranega Centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino tudi humanistično enoto ZRS- ja, s štirimi humanistični inštituti, za javnost bosta odprta humanistična knjižnica in digitalni arhiv. Na voljo pa bosta tudi dve foresteriji za gostujoče raziskovalce in profesorje."

Izjemnost palači dodajajo tudi stenske poslikave, ohranjenih je pet različnih sklopov, ki se razlikujejo po času nastanka in tehniki. Obnova palače je ZRS stala dober milijonov evrov, ravno toliko v prvih letih tudi Univerzo.