Foto: Kulturni dom Gorica/Facebook
Foto: Kulturni dom Gorica/Facebook

Za Slovence v Gorici je odprtje večnamenskega centra novembra 1981 pomenilo uresničitev dolgoletnih sanj, saj so bili v mestu, po fašističnem požigu Trgovskega doma, že desetletja brez kulturnega hrama. Od samega začetka je Kulturni dom svoja vrata odprl tudi sosednjim kulturam in tako tekom let postal vzor sobivanja Slovencev, Italijanov in Furlanov.

Na jubilejni slovesnosti so se na odru z glasbo in recitalom prepletle sodobne ter ljudske pesmi pod skupnim naslovom 'Rokovanje kultur / La cultura in una stretta di mano / Culture in t'une strete di man'. Da se prav v sožitju med Slovenci, Italijani in Furlani skriva cvetoča prihodnost čezmejnega goriškega prostora, so v Kulturnem domu uvideli že pred desetletji. Ravnatelj Igor Komel: "Da je Kulturni dom v teh 40 letih znal biti arhitekt mostov v našem prostoru ... Celotna Primorska potrebuje graditelje mostov in ne zidov."

Najtežje je bilo na začetku 90. let, ko so zaradi novih varnostnih predpisov morali zapreti in posodobiti dvorano. Svojevrstna preizkušnja je tudi obdobje pandemije: dogodki ob jubilejnem letu so naprej potekali na spletu, od maja dalje pa zvestim obiskovalcem ponovno ponujajo raznolik kulturni program pod domačo streho. Slavnostni govornik, pisatelj in literarni kritik Miran Košuta: "Tu so doma muze, gledališča, glasbe, literature ... Vse, kar je kultura. Vse to je Kulturni dom v Gorici gostil, zato je zaslužen, da se danes v Gorici rokujejo predsedniki."

Da je Kulturni dom odigral ključno vlogo pri pridobitvi naziva Evropske prestolnice kulture 2025, sta se strinjala tudi oba goriška župana. Rodolfo Ziberna je ravnatelju izročil posebno občinsko priznanje, Klemen Miklavič pa je zagotovil, da bodo Slovenci v Italiji še naprej tesno vpeti v čezmejni evropski projekt.