V okviru sedem let trajajočega projekta so med drugim globoko v gozd postavili stacionarne kamere in tako ujeli številne zanimive dogodke iz življenja divjih živali. V objektiv so ujeli tudi medvedko z družino, volka, divjega prišča in še nekatere druge živali. Na žalost pa se je ris kameri v velikem loku izognil. Ujete trenutke so zmontirali v zabavne kratke filme.

Pred začetkom projekta je bila populacija risov v Sloveniji izredno majhna, njeni osebki pa so bili med seboj v sorodstvu. In ravno te sorodstvene vezi bi radi zmanjšali, zato iz slovaškega in romunskega dela Karpatov doseljujejo rise. Manca Velkavrh, Biotehniška fakulteta: "Same doselitve za rešitev risa niso dovolj, zato sem nam zdi pomembno sodelovanje z ljudmi. Da ti razumejo, kaj ta žival je, kakšne potrebe ima, da ni nevarna ljudem."

Nad mladimi Bistričani – v projektu je je sodelovala Osnovna šola Dragotina Ketteja – je bdela mentorica Suzi Avsec, za sodelovanje v programu pa se je odločila, ko sta se pri pouku dve učenki ustrašili, da bi ju ris v gozdu ne pojedel: "Ris je del naših gozdov in premalo poznamo njegov način življenja, obnašanje, njegovo vlogo v ekosistemu. In projekt nam je dal možnost, da smo učencem to predstavili na različne načine. Če nečesa ne poznamo, nas je strah, imamo predsodke, ki lahko vodijo v neprimerna ravnanja."

Učenke Lana, Aleksis in Neja so risa srečale pred izpustom v naravo in bile navdušene. "Risa je bilo zelo strah, zgledal je kot da ne ve, kaj bi naredil," so opisale srečanje. Manca Velkavrh dodaja: "Človek ni plen risa. Če bi srečali v gozdu risa, predlagam, da postojite in uživate v trenutku." Ris se bo namreč takoj umaknil.