Sunki burje so po bazoviški gmajni tokrat razpršili otožne melodije harmonike in prodorne verze o predani borbi za svobodo. Zanjo so se žrtvovali Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki so septembra leta 1930 pod streli padli ob 6:43. Spomin nanje je med mladimi Slovenci v Italiji, ki na slovesnosti sodelujejo kot recitatorji še kako živ. Antje Gruden: "V časih, v katerih živimo, se je vedno dobro spomniti, kaj so naši fantje žrtvovali in počeli zato, da lahko danes spregovorimo v slovenskem jeziku."

Premalo pa je usoda prvih antifašistov v Evropi poznana v matični domovini, je prepričan pranečak Ferda Bidovca, Marko Bidovec, predsednik fundacije, ki si prizadeva za rehabilitacijo štirih junakov: "Ni tistega globokega čutenja, kako velika žrtev je bila borba za slovenski jezik in narod v času miru, kajti umrli so za domovino pred prihodom Hitlerja na oblast in preden se je organizirala oborožena borba v drugem svetovnem spopadu."

Poleti 2020 sta se junakom poklonila tedanja predsednika držav Borut Pahor in Sergio Mattarella. Pričakovati je bilo, da bo simbolni spravni gesti sledila tudi rehabilitacija junakov, ki v Italij še vedno veljajo za teroriste, a politične volje, kot kaže, ni. Pravni postopki na vojaškem sodišču pa so tvegani, opozarja Milan Pahor iz odbora za proslavo Bazoviških junakov: "V primeru zavrnitve prošnje je zadeva končana, nimaš možnosti priziva in ostane zadeva taka, kot je, naši ostanejo teroristi za vedno. To se lahko spremeni samo, če bo volja, bodisi v Sloveniji bodisi v Italiji, da se to uresniči."

Petkove spominske slovesnosti v Ljubljani se bo udeležila tudi predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar, na osrednji nedeljski slovesnosti na Bazoviški gmajni pa bo prisotna tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.