Številke so zgovorne same po sebi in zato zastrašujoče. Čakalne vrste so tudi za nujne primere dolge, bolnišnične postelje, ki bi jih otroci in mladostniki potrebovali, so že zdaj prezasedene. Ob vsej tej sliki strokovnjaki tudi na Goriškem opozarjajo, da bo zdravstveni epidemiji sledila psihosocialna kriza, na katero pa kot družba nismo pripravljeni.

V ambulanto specialistke otroške in mladostniške psihiatrije iz novogoriškega Centra za duševno zdravje Jasne Gidaković Prašović je pred dvema letoma zaradi psihotičnih motenj potrkalo 11 otrok oziroma mladostnikov, lani 27. V velikem porastu je tudi pojav anoreksije - v letu 2019 je imela 18 takšnih primerov, lani kar 36. Največji skok pa je na področju obsesivno kompulzivnih motenj - iz štirih, na kar 20 primerov.

Sogovornica je povedala: "Zdravljenja zahtevajo daljša obdobja, večletna. Zdaj imamo več otrok hospitaliziranih, ker so klinične slike bile tako resne in težke, da so potrebovali hospitalizacijo. Vendar so tudi pedopsihiatrični oddelki ali oddelki za adoloscentno psihiiatrijo in za intenzivno otroško psihiatrijo prezasedeni in jih zelo hitro odpuščajo v ambulantno obravnavo."

Jasna Gidaković Prašović meni, da je tako skokovit porast duševnih motenj posledica dogajanj v družbi. Zato strokovnjaki na področju duševnega zdravja "le" rešujejo posledice, vzroki za tako stanje pa so globlje v družbi. Rešitev je po njenem mnenju v multidisciplinarnem pristopu, ki bi ga morali skupaj poiskati strokovnjaki iz vrst medicine, humanizma, naravoslovja in družboslovja.

Nataša Uršič