V času kongresa bodo v Novi Gorici in Gorici na ogled spremljajoče razstave v novogoriški mestni hiši, Muzeju mode in uporabnih umetnosti, v palači Coronini Cronberg v Gorici, pa v samostanu Kostanjevica, osrednji del pa bo potekal v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj.

Mednarodna organizacije za klekljano in šivano čipko združuje več kot 1500 članov iz 40 držav, pove predsednica izvršnega odbora generalne skupščine Caroline Leplat: "Celo države, kot je Japonska, ki nima bogate tradicije, je znana po izdelovanju čipk, saj so znanje iskali po vsem svetu, ga združili in naredili pravo znanost iz tega. Mnogi zdaj celo odhajajo na tečaje na Japonsko, da se tam naučijo dela s čipko." Slovenska čipka je, kot pravi, zelo prepoznavna, saj ima svojo tipično obliko. Predsednica organizacijskega odbora kongresa Afrodita Hebar Kljun pa razloži, koliko načinov izdelovanja čipk sploh obstaja: "Na grobo delimo čipke na klekljane in na šivane, seveda pa obstajajo tudi kvačkane, pletene, necane, teh načinov izdelave je veliko."

Na 20. svetovni čipkarski kongres se je prijavilo 157 udeležencev iz 26 držav. Kongresu bo sledila petdnevna tura po zahodni Sloveniji in severovzhodni Italiji, med drugim bodo obiskali tudi Veliki Dol na Krasu, kjer želijo mlada dekleta znova obuditi čipkarsko šolo. "Bomo z lokalnimi klekljaricami preživeli cel dan, ker nekaj starih klekljaric še je," pove Heber Kljun.

Že jutri pa novogoriške klekljarice vabijo vse na ulično klekljanje pred gimnazijo. Kot pove Vida Humar, se bo že od pol desetih dalje slišal glas klekljev: "Ki je zelo pomirjujoč in prijetno vpliva na tistega, ki kleklja, in tistega, ki posluša te kleklje, kako ropotajo." Želijo si, da bi se jih zbralo čim več. Navsezadnje si bodo s tem prislužili tudi polovično vstopnino za obisk razstav ter predstavitvenih in prodajnih stojnic.