Krivec za to, da je bila prva kmetijska šola na Kranjskem ustanovljena na Slapu, in ne na Dolenjskem, kjer je bilo središče dežele, je bil grof Karel Lanthieri, ki je v ta namen ponudil svojo graščino in pripadajoča zemljišča. Njena naloga je bila podajanje znanja predvsem o pametnem vinogradništvu, vinarstvu in sadjarstvu. Šolanje je potekalo v slovenščini, poudarjali so praktični pouk, pove zgodovinarka Neža Pregeljc: "Imeli so poskusni vinograd, botanični vrt, kipelno klet, ki so jo uporabljali ob trgatvi, klet, kjer so sušili sadje, klet, kjer so pripravljali žganje."

In kako je danes? Ob jubileju so v krajevni skupnosti Slap, ob podpori Razvojne agencije Rod in Las Vipavska dolina, pripravili tudi okroglo mizo o vlogi srednjih kmetijskih šol danes. Obstoječi programi srednjih kmetijski šol bi potrebovali prenovo, saj so stari skoraj 20 let, pravi Jože Podgoršek iz Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto: "Govorimo o najsodobnejših tehnologijah, kako stabilizirati prihodek na kmetijskih gospodarstvih, kako se prilagajati podnebnim spremembam. Govorimo o vsebinah, ki so danes izjemnega pomena na področju kmetijstva." "Vključiti bi bilo potrebno bolj projektno učenje, da se dijak uči še bolj s prakso," dodaja Barbara Miklavčič Velikonja, ravnateljica Biotehniške šole Šempeter.

Prenova programov se pripravlja, pravi Hermina Oberstar z ministrstva za kmetijstvo: "Center poklicnega izobraževanja je prav v letošnjem letu začel z revizijo vseh standardov, ki so podlaga za izobraževalne programe. Pogledali se bodo vsi poklicni standardi s tega področja in se bo ugotovilo, ali so ustrezni ali so potrebni prenove." Kot je poudarila Andreja Grobiša iz Zveze slovenske podeželske mladine, bi bilo potrebno poklic kmeta promovirati že v osnovnih šolah.