Podpora matične domovine je za Slovence v sosednjih državah ključnega pomena za uspešno uresničevanje pravic, ki jih imajo kot narodnostna manjšina ter za reševanje odprtih vprašanj. Foto: Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Podpora matične domovine je za Slovence v sosednjih državah ključnega pomena za uspešno uresničevanje pravic, ki jih imajo kot narodnostna manjšina ter za reševanje odprtih vprašanj. Foto: Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Zaradi krčenja števila parlamentarcev in senatorjev si Slovenci želijo pridobiti zagotovljen sedež v Rimu, tako kot je to v Sloveniji omogočeno italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pri reševanju tega vprašanja je podpora matice ključna. Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila: "Vemo, da bodo na položajih ljudje, ki imajo veliko izkušenj in poznajo naš prostor, zato pričakujemo, da se bomo zlahka osredotočili na ključna vprašanja."

Kandidat za novega ministra brez listnice, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, je nekdanji novogoriški župan Matej Arčon, kar je lahko za Slovence v Italiji prednost, meni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj: "Posebno za Goriško je gotovo prednost, ampak glede na to, da pozna italijanske državljane, je to gotovo prednost. Potem pa je odvisno od ministra, kako se bo uskladil z nami."

Pred dobrim letom dni sta ministra za gospodarstvo v Rimu sklenila dogovor o vzpostavitvi sklada za gospodarski razvoj obeh manjšin, tako slovenske kot italijanske. V Deželnem gospodarskem združenju si želijo, da bi se napovedi uresničile kljub menjavi vlade. Direktor Andrej Šik: "Menimo, da manjšina ne more biti zgolj folklora, temveč mora imeti tudi močno gospodarsko bazo, ki je funkcionalna tudi matični državi."

Tudi v Kmečki zvezi pričakujejo, da se bodo zasnovani projekti, kot je AgraSlomak, ki povezuje vse slovenske zamejske kmete, nadaljevali. Ker zgolj dobri medsosedski odnosi botrujejo k spoštovanju pravic narodnostne skupnosti, si v manjšini želijo predvsem čim več bilateralnih dogovorov tudi na področju šolstva, infrastrukture, zdravstva ter sociale.