Slovensko morje pri tem ni izjema. Nekateri ribiči bodo sodelovali z mednarodno neprofitno organizacijo Healthy seas, ki je z družbo Aquafil Slovenija globalno zgleden primer krožnega gospodarstva. Razlogi, da ribiške mreže ostanejo v morju, so tudi ekonomski. Med ribolovom se namreč lahko poškodujejo, ali zataknejo za ovire na morskem dnu. Pogosto so to potopljene ladje, pojasnjuje študent ambasador Healty seas iz Ajdovščine.

"Se zatakne za ladjo, onemogoči pot naprej ribiču in ribič enostavno spusti celotno mrežo."

Okrog sto profesionalnih prostovoljnih potapljačev iz Healty seas je od leta 2013 za družbo Aquafil iz morij odstranilo za 450 ton odpadnih ribiških mrež, kar je enako teži treh sinjih kitov. S potapljači sodelujejo ribiči in druge ustanove iz 27 lokalnih skupnosti, zaenkrat iz Grčije, Italije in Nizozemske. Kmalu naj bi ribiške mreže odstranjevali tudi iz slovenskega morja, pojasnjuje Leonard.

"So tudi že sami ribiči vzpostavili to pobudo. Imamo tudi potapljaško organizacijo, ki izvaja sicer navadne tečaje za potapljače, ampak se zadnje leto, dve usmerjajo v eko potapljanje, se pravi, z neko dodano vrednostjo."

V Aquafil Slovenija, ki je del italijanske družbe Aquafil d.d., na letni ravni predelajo več tisoč ton odpadnih ribiških mrež. Poleg tistih, ki jih zbere Healthy seas, prihajajo iz vseh svetovnih morij. Najprej jih pripeljejo v skladišče v Ajdovščini. Tam jih razrežejo in očistijo. Pot nadaljujejo v Ljubljani, kjer jih predelajo v kakovostna vlakna econyl. Med njihovimi kupci so svetovno znane znamke avtomobilske industrije in znamke oblačil za prosti čas. Generalni direktor Aquafil SLO Edi Kraus:

"V Sloveniji smo na več lokacijah, skupno zaposlujemo okrog 900 ljudi in imamo letne realizacije za približno za 230 milijonov evrov."

Odpadne ribiške mreže predstavljajo tretjino sekundarnih surovin, ki jih v Aquafilu SLO uporabijo za proizvodnjo vlaken econyl.

Obširneje pa v oddaji Morje in mi, ki ji lahko prisluhnete na zgornji povezavi.

Lea Širok