Kje v Sloveniji lahko lastnik zakonito odloži svoj odrabljen čoln iz kompozita plastike in jeklenih vlaken, oziroma, GFRP materialov? Trenuten odgovor je: nikjer. Plovilo mora na lastne stroške odpeljati v katero od pooblaščenih podjetij v tujini. Kar pa ni poceni. Problem je treba osvetliti v luči uredbe o odpadkih in zakona o varstu okolja, je na nedvanem posvetu ob zaključku Internautice povedala Bernarda Podlipnik z Ministrva za podnebje, okolje in energijo: "Kar pomeni, da je lastnik odgovoren zanj od zibelke do groba."

Vendar lastniki opuščenih plovil običajno niso znani. Tako je tudi s 25 plovili, ki jih je piransko Okolje ob urejanju pristanišča potegnilo iz Jernejevega kanala. Neset Dulai: "Da ni lastnikov teh plovil, to je največja težava, kar je po moje posledica slabo nastavljenega sistema vodenja evidenc lastnikov plovil. Težava je pa seveda v višini stroškov, ki so povezani s tem."

Prav to je razlog, da so čolni iz Jernejevega kanala še vedno v zbirnem centru Okolja v Dragonji. V komunalnem podjetju računajo, da bo strošek prevzela država. Tako kot ga je leta 2019, ko je za uničenje 17 plovil iz Jernejevega kanala v Avstriji odštela skoraj 93 tisoč evrov. Da se primer črnega odlagališča čolnov ne bi ponovil, je nujno najti sistemsko rešitev. Ta vključuje zbirni center, pregleden sistem evidenc za vse čolne, ki bo omogočal sledljivost lastništva, in okrepljen nadzor. Arturo Steffe, Uprava za pomorstvo: "Nadzor je, seveda, pa moramo biti realni, da smo s trenutnim kadrom, ki ga imamo na upravi za pomorstvo, res na limitu, ampak delamo vse na tem, da bomo tudi kadrovsko se pojačali in bomo lahko še bolj učinkoviti."

Na Upravi za pomorstvo ocenjujejo, da stanje glede opuščenih plovil v naravi trenutno ni alarmantno.

Ravnanje z odrabljenimi GFRP čolni je izziv tudi v drugih državah. Evropska komisija pa spodbuja predvsem rešitve za vnovično uporabo GFRP odpadkov, ki nastajajo tudi v letalstvu in pri vetrnih elektrarnah.