Foto: Radio Koper/Andrej Šavko
Foto: Radio Koper/Andrej Šavko

S tem dokumentom je Slovenija dobila pravno podlago za trajnostno rast pomorskega gospodarstva, trajnostni razvoj morskega območja in trajnostno rabo morskih virov, poudarja državni sekretar na ministrstvu za okolje, Robert Rožac: "S pomorskim prostorskim planom Slovenije se načrtuje na morju, ki je vodno zemljišče in je v lasti države."

V planu je opredeljen izhodiščni priobalni pas na kopnem. Vključene so usmeritve občinam, kako naj ga določijo v svojih prostorskih načrtih. Prinaša ukrepe zaščite obale pred dvigovanjem morske gladine. Koordinator Sveta štirih istrskih občin za Jadransko morje, Marko Starman: "Gre za operativne ukrepe, ki jih bomo potem vključevali v naše prostorske akte in skupaj z državo uresničevali za formalno soočanje s temi neizbežnimi posledicami klimatskih sprememb."

Ob poglabljanju plovnih kanalov za tovorno pristanišče, denimo, lahko Luka Koper izkopani sediment po novem odlaga oziroma premešča v morje. Gre za trajnostni pristop, ki ga uporabljajo pristanišča po svetu, pojasnjuje član uprave Vojko Rotar: "In odgovarja tudi naši trajnostni usmeritvi. Mi vračamo material tja, kamor spada. Ob tem, da izpolnimo vse predpostavke, ki so zelo stroge v tem dokumentu. Torej, arheološke, okoljske, družbene, ekonomske, pa tudi vse ostale vidike."

V Vzhodnem Sredozemlju je Slovenija prva med članicami Evropske unije, ki ima pomorski prostorski plan. Njegovo izvajanje bosta nadzorovali delovni telesi na državni in lokalni ravni.