V Osapski dolini so obnovili plezalne smeri. Foto: visitkoper.si
V Osapski dolini so obnovili plezalne smeri. Foto: visitkoper.si

Prva faza se zaključuje, druga se začenja s ciljem trajnostnega rekreacijskega turizma.

Ponudnike so seznanili s standardi kolesarjem prijaznih nastanitev. Bojan Žižek iz Kolesarske mreže Obala je na predstavitvi dosedanjega opravljenega dela na širšem območju Kraškega roba dejal: "Gorski kolesarji so orientirani na dnevne izlete, temu prilagojena je ponudba; če pa govorimo o daljinskih ali potovalnih kolesarjih, vemo, da potrebujejo nastanitev, parkirišča, novi trendi zahtevajo polnilnice za e-kolesa, prostore za varno shranjevanje koles, gastronomsko ponudbo."

Želja ankaranske občine pa je, da kolesarjenje po državni cesti v njihovi občini ne bi bilo več adrenalinska vožnja. Daniel Starman pravi: "Poseben poudarek smo dali pobudi za varno cestno povezavo med Lazaretom, Ankaranom in Škofijami. Poslali smo jo ministrstvu za infrastrukturo, želimo si varnega kolesarjenja skozi našo občino."

Ob koncu projekta se bodo odločili o upravljanju Kraškega roba, pravi Uroš Jelenovič z Mestne občine Koper: "Kateri je pravi model, se bomo odločili po sestankih z lastniki zemljišč. Vemo, da so ta v lasti agrarne skupnosti, sklada kmetijskih zemljišč, zasebni lasti. Model upravljanja je lahko javni zavod, javno-zasebno partnerstvo."

Cilj projekta je legalizacija priljubljenih kolesarskih stez, ki vodijo po zasebnih zemljiščih - denimo na Tinjanu. Do leta 2023 bodo uredili še pet pohodnih poti in plezalnih smeri.