Kako hude so posledice covida-19 pri prebolevnikih, ki so sprejeti v izolsko bolnišnico, že več mesecev preverjajo raziskovalci koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. Cilj raziskave je postaviti smernice za pomoč prebolevnikom, a tudi preventivne ukrepe za večjo odpornost ranljivih skupin na to, in morebitne druge epidemije. Naša država ima za to dovolj znanja, pa tudi denarja, poudarjajo v ZRS-ju.

V izolski bolnišnici osem raziskovalcev že nekaj mesecev spremlja funkcionalne zmožnosti prebolevnikov covida-19. Kdor želi sodelovati, je v meritve vključen že ob prihodu v bolnišnico. Nato ga usmerijo v nadaljnjo rehabilitacijo, pojasnjuje direktor koprskega ZRS-ja, Rado Pišot: "S tem preiskavami natančno ugotovimo, kakšen je bil mehanizem propada srčno-žilnega, dihalnega, motoričnega, kognitivnega sistema."

Večina vključenih v raziskavo je povezana s katero od kroničnih nenalezljivih boleznih, od debelosti, do sladkorne bolezni in srčno-žilnih obolenj. Po zaključenem zdravljenju opravijo drugo meritev in prebolevniku svetujejo, kako naprej.

Pišot pravi: "Prepuščanje bolnikov po preboleli covidni bolezni samim sebi, se danes že zelo krepko kaže kot pritisk na bolnišnični sistem zaradi takšnih in drugačnih posledic, in nujno bi morali z njimi nekaj več narediti."

Predvsem bi morali okrepiti preventivne zdravstvene dejavnosti in se osredotočiti na zagotavljanje večje odpornosti pri najbolj ranljivih skupinah. Denar za tovrstne programe pa bi država lahko zagotovila tudi z naslova evropskih sredstev za okrevanje in obnovo.

Pišot je odločen: "Ta del, zagotavljanje zdravja, dovoljšnega gibanja, zdrave prehrane za zdravje, in pa na področju zdravja, ne samo v smislu infrastrukture, ampak tudi konkretnih programov in intervencij, tu bi morali zagotoviti več sredstev in pomagati bolj in več, kajti znanje imamo."

V meritve je bilo doslej vključenih več kot 40 prebolevnikov covida-19. Raziskovalci ZRS meritve opravljajo v sodelovanju z zdravniki in osebjem izolske bolnišnice ter pod vodstvom odgovornega zdravnika doktorja Mladena Gasparinija.

Lea Širok