Foto: BoBo
Foto: BoBo

Nekateri mali glodavci lahko gostijo tako virus mišje mrzlice kot tudi virus klopnega meningoencefalitisa, pojasnjujejo na novogoriški enoti NIJZ-ja. Epidemiologinja Tatjana Frelih: "Nekatere raziskave oz. tudi naše izkušnje kažejo na to, da po letu mišje mrzlice običajno sledi porast klopnega meningoencefalitisa."

To pa zato, ker se klop v svojih prvih dveh fazah razvoja hrani prav s krvjo glodavcev. In če se na miš prisesa tudi okužen klop, se bodo potem z njeno krvjo okužili še drugi klopi, ki lahko nato virus prenesejo tudi na človeka. "Vendar to moramo gledati tudi z vidika okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki pa ga na goriškem območju, kjer smo imeli lani največ primerov mišje mrzlice, ni tako veliko."

Zato do večjega porasta okužb morda vendarle ne bo prišlo. Sicer pa Goriška beleži največ borelije, ki jo prav tako prenaša klop, in je zato pomembno, da ga odstranimo najkasneje v prvih 48 urah. "Pri Lymski boreliozi se borelija nahaja v prebavilih in rabi 24 do 48 ur, da pride v slino. Če pa je klop okužen z virusom klopnega meningoencifalitisa, je pa lahko tisti prvi pik že usoden, saj se virus s slino okuženega klopa v nekaj minutah prenese v telo človeka."

Zaščito pred klopnim meningoencefalitisom nam nudi cepivo in za cepljenje še vedno ni prepozno. Kot še dodajajo na goriškem NIJZ-ju, je sicer tveganje za težji potek te bolezni večje pri starejših od 50 let.