V sindikatu pričakujejo dvig plač v skupni višini petih plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike. Pravijo, da je stavka napovedana "za boljši zdravstveni sistem, spočite in predane zdravnike, zadovoljne bolnike, za to, da se prepreči izredne razmere v zdravstvu." Toda slednje so že dolgo vsakdanja realnost. Čakalne dobe so nesprejemljive in tudi že ogrožujoče. Po stavki, ko bodo za en dan oskrbljeni le mlajši od 18 let in starejši, ostali nenujni bolniki pa prenaročeni, bodo samo še daljše.

Plačati vse storitve, ki jih bodo izvajalci opravili, ne le tiste, ki jih vključuje vnaprejšnji dogovor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. S tem pristopom bi minister za zdravje Danijel Bešić Loredan poskusil skrajšati čakalne vrste. Toda kdo bo te storitve opravil? Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi je kritično, niti reorganizacija dela ponekod ne zaleže, zaposleni odhajajo. Ne le na druga delovna mesta, ampak tudi na druga področja dela. Direktor šempetrske bolnišnice, Dimitrij Klančič: "Tukaj so zdaj generacije, ki se upokojujejo. Vsak odhod nas prizadane, na trgu pa žal srednjih medicinskih sester ni."

Pristojni celo ugibajo o morebitnih novih strategijah: srednjim medicinskim sestram vrniti kompetence, diplomirane pa bolj vključiti v delo. Tudi zdravnikov ni dovolj. Vsaj ne v javnem sektorju. Direktor Splošne bolnišnice Izola, Radivoj Nardin: "Privatni trg zdravstva se razvija in treba se je zbrati ter zagotoviti, da tudi javni sektor ostane kakovosten."

Zdravstveni zavodi si sicer že več let pomagajo s kadrom, ki prihaja po večini iz balkanske regije, a tudi zanje Slovenija postaja vse manj zanimiva. Vseeno se je direktorica novogoriškega zdravstvenega doma Petra Kokoravec, skupaj z dvema kolegoma od drugod, odločila poiskati nove zdravnike, in sicer v Bosni in Hercegovini. Za prihod v Novo Gorico so namero izrazili štirje. Vse čaka dolgotrajna birokratska procedura. "Ni logično oziroma ni razumljivo, da se vsak zavod zase ukvarja z iskanjem kadrov in vsem procesom uvoza zdravnikov iz tujine."

Zaradi napake in v želji, da bi očistili sezname, je bilo letos izbrisanih 300 tisoč neizkoriščenih napotnic. 6000 takih, ko so bili pacienti prenaročeni. Vršilka dolžnosti strokovnega direktorja Zdravstvenega doma Koper, Ljubica Kolander Bizjak: "Največ težav je bilo s tistimi, ki so imeli datum pregleda, na katerega se niso javili in tudi niso, kot bi morali, en mesec pred tem sporočili, da jih ne bo."

Medtem smo pri nas letos dosegli še vsaj dva mejnika: še nikoli ni bilo toliko oseb brez izbranega osebnega zdravnika, teh je že več kot 132 tisoč. Dan pred napovedano stavko zdravnikov pa bo prvič, na pobudo Civilnega gibanja Glas ljudstva, za boljši zdravstveni sistem stavkala tudi javnost.