Spomenik bazoviškim junakom, ki veljajo za simbol upora proti fašizmu. Foto: Urad vlade RS za zamejce po svetu
Spomenik bazoviškim junakom, ki veljajo za simbol upora proti fašizmu. Foto: Urad vlade RS za zamejce po svetu

Štirje antifašisti, ki so bili na smrt obsojeni leta 1930 na prvem tržaškem procesu, veljajo za prve antifašiste v Evropi. Deželno priznanje pa dokazuje, da sta predsednika držav s skupnim poklonom začrtala novo obdobje med sosednjima narodoma.

Prvo vlogo za zaščito spomenika je leta 2010 vložilo društvo Edinost, sledili so številni pozivi tudi krovnih organizacij, ki sta prošnjo leta 2019 ponovno naslovili na deželni Zavod za varstvo kulturne dediščine. Postopka tokrat niso ustavili niti predstavniki stranke Naprej Italija in združenj optantov. Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov: "So še vedno organizacije in ljudje, ki stojijo za temi stališči. A se zdi, da uradna stran ne naseda več tako, kot je bilo prej."

Spomenik je odslej priznan in zaščiten kot kulturna dediščina deželnega pomena, saj je, kot so zapisali v obrazložitvi, ukoreninjen v krajevno in državno politično zgodovino. Zahvala za boljše medsosedske odnose gre predvsem predsednikoma držav, Sergiu Mattarelli in Borutu Pahorju, ki sta se julija 2020 skupaj poklonila bazoviškim junakom: "Vrata sta odprla oba predsednika, ker sta nas simbolno priznala. Ta odlok dodaja naslednjo raven in sledi državna raven, ne," še dodaja naš sogovornik.

Slovenci si želijo, da bi spomenik pridobil status državnega pomena, kot to velja za fojbo ali Rižarno. Od tod bi bila pot lažja tudi za rehabilitacijo štirih bazoviških junakov, ki v Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste.