Ob letošnjem Svetovnem dnevu voda, ki ga obeležujemo danes, se zato vrstijo pozivi k hitrejšemu ukrepanju na vseh ravneh z geslom Pospeši spremembo, naredi, kar lahko. Na sedežu Združenih narodov v New Yorku pa se danes, prvič po skoraj pol stoletja, začenja globalna dvodnevna konferenca o vodi na visoki politični ravni.

Konferenca Združenih narodov o vodi bi lahko bila prelomni trenutek zagotavljanje trajnostnega upravljanja vode in sanitarij za vse ljudi do leta 2030, ocenjujejo poznavalci. Eden poglavitnih izkupičkov srečanja bo Akcijska agenda za vodo, ki naj bi prinesla pospešek pri doseganju omenjenih ciljev. Da bi jih dosegle, bodo vlade morale ukrepe sprejemati 4-krat hitreje kot doslej.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 1,4 milijona ljudi vsako leto umre zaradi onesnažene pitne vode, neurejenih sanitarij in slabe higiene. V prihodnosti se bo stanje slabšalo zaradi podnebne krize in rasti prebivalstva v nekaterih delih sveta.

Slovenija je dostop do pitne vode uradno opredelila kot človekovo pravico z vpisom v ustavo leta 2016. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v naši državi leta 2021 iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oskrbovalo dobrih 94 odstotkov prebivalcev. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 113 tisoč prebivalcev. Od teh največji delež na Koroškem, nato v Posavski, Savinjski, Podravski in Goriški regiji. Najbolj kakovostno in mikrobiološko neoporečno vodo sicer zagotavljajo veliki oskrbovalni sistemi.

V slovenski Istri se je lansko poletje zaradi suše zaostrilo vprašanje nemotene oskrbe s pitno vodo. Vlada je projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja februarja umestila v razvojne programe. Po besedah ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana bodo učinki ukrepov vidi že to poletje.

Za ohranitev kvalitetne vode bo na Goriškem potrebnih kar nekaj investicij

Glavni vodni vir za oskrbo s pitno vodo na Goriškem je izvir Mrzlek. Z njim se oskrbuje več kot 52 tisoč prebivalcev v petih občinah na ožjem Goriškem. Za približno 750 kilometrov vodovodnega omrežja skrbi javno podjetje Vodovod in kanalizacija. Lani so opravili 280 mikrobioloških analiz, ki so pokazale, da na tem območju prebivalci pijejo zelo kakovostno vodo. Da bi ohranili ta privilegij, bodo morale občine v prihodnje zaščititi območje na Trnovsko-Banjški planoti, kjer je vodozbirno območje.

Premalo se zavedamo, kakšen privilegij imamo, da odpremo pipo in si v kozarec natočimo čisto vodo. "To je luksuz, ki se ga ne zavedamo ali pa nočemo realno pogledati dejstva, da liter vode v plastenki, ki je mrtva voda in jo kupimo v trgovini, stane en evro. Kubik popolnoma primerljive žive vode, ki je neoporečna in zdrava, pa nas stane 1,2 evra. To pomeni tisočkrat več!" pove direktor javnega podjetja Vodovod in kanalizacija Borut Mozetič in doda, da je bilo lani poleg omenjenih raziskav izvedenih še 120 fizikalno kemijskih analiz, zaradi tehnološke obdelave pa kakovost vode spremljajo tudi dnevno. Vsi rezultati kažejo, da na Goriškem pijejo kakovostno vodo.

Slaba stran je vodovodno omrežje, ki je očitno na nekaterih mestih kot cedilo. Letno načrpajo šest milijonov in pol kubičnih metrov vode, v zemljo pa je zaradi zastarelega omrežja izteče od dva do dva milijona in pol kubikov. "Ni dobro, če se približno tretjina vode, ki jo proizvedemo, izgubi v zemlji," pove Mozetič. Zakaj ni dobro? Največji strošek proizvodnje vode predstavlja elektrika. Zaradi podražitve so stroški narasli iz 700.000 evrov letno na dva milijona in pol, kar se kaže tudi na položnicah.

V zadnjih letih se je veliko ugibalo, ali v vodno zajetje Mrzleka, ki leži pod gladino Soče, pronica reka. "Ljudje so nas spraševali, ali res pijemo Sočo. Porajali so se dvomi že kar nekaj let. Želeli smo priti zadevi do konca. In se je pokazalo – izvajalo se ke analize treh različnih vplivov –, da voda iz Soče bistveno ne vpliva na vodo v Mrzleku. Kajti parametri so bili popolnoma različni v vseh treh vrstah analiz," pojasni Mozetič.

Poleg občin, ki bodo na Goriškem morale poskrbeti za javno infrastrukturo – marca lani je začel veljati zakon, ki določa, da morajo denar, ki ga dobijo od vodarine, namensko vračati v graditev in obnovo infrastrukture – bo morala za zaščito Mrzleka poskrbeti tudi država. Vodno zajetje namreč leži pod cestiščem, kjer so možna izlitja in pronicanja nevarnih tekočin ob morebitnih prometnih ali drugih nesrečah.