Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Tudi naša država mora uravnotežiti ambicije gospodarstva s težnjami po dodatnih zaščitenih območjih, je na sinočnji osrednji slovesnosti v Kopru izpostavil direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Konkretne rešitve za to imamo, je še dejal v slavnostnem nagovoru. Manj optimizma pa zbuja dejstvo, da slovenska politika v svojih programih in razvojnih načrtih morja skorajda ne omenja.

Ribiška panoga životari, edinemu ladjarju smo se odrekli, ladjedelstva ni več in ribjo predelovalno industrijo smo z morja preselili na celino. Vprašljiva je tudi nadaljnja usoda pomorskih šolskih programov, je nič kaj optimističen pogled na Slovenijo kot pomorsko državo strnil Klinec, a kljub temu dodal. "Vse pa vendarle ni vse tako črnogledo. Pod glavno letošnjo temo, trajnostno modro gospodarstvo za zeleno okrevanje, bi na prvo mesto postavil dosežek Republike Slovenije, ki je kot prva država članica na Sredozemlju sprejela Pomorski prostorski plan, se pravi strategijo upravljanja z morskim okoljem."

Ta namreč ob pogojih varovanja morja ponuja konkretne podlage za razvoj pristanišča, turizma, marikulture in drugih okoljsko obremenjujočih dejavnosti. Na eni strani je denimo koprsko pristanišče s težnjami po rasti pretovora, širitvi skladiščnih in manipulativnih kapacitet, na drugi občina Ankaran, ki je celoten priobalni pas razglasila za naravni park. "Seznanjeni smo tudi z načrti Krajinskega parka Strunjan po širitvi zaščitenih območij oziroma območji Nature 2000, se pravi še celotno območje ustja reke Dragonje."

Povejmo še, da so dogodki ob Evropskem dnevu pomorstva namenjeni tudi obeležitvi letošnjega slovenskega dneva pomorstva, ki je zaradi pandemije odpadla, in 65-letnici Luke Koper. Na dopoldanski okrogli mizi v Kopru so razpravljavci tako predstavili pretrese v globalni pomorski logistiki in njihov vpliv na pristanišče, jutri pa se praznovanje nadaljuje z dnevom odprtih vrat pristanišča in Uprave za pomorstvo.