Plastični odpadki predstavljajo od 60 do 90 % vseh odpadkov ob svetovnih obalah in v morjih. Slovenija pri tem ni izjema. Kar tri četrtine vseh zbranih odpadkov vzdolž naše obale je plastičnih, v morju pa se delež povzpne na 90 odstotkov.

Težava s plastiko je, da se sčasoma razgradi v mikroplastiko, ki se po prehranski verigi vrača na naše krožnike. Poleg tega plastični odpadki z morskimi tokovi lahko prepotujejo dolge razdalje. In občasno, kot smo se lahko nedavno prepričali, v večjih količinah pljusnejo tudi na slovensko obalo. iz Zavoda za varstvo narave ob tem opozarja: »Problem ni to, kar je vidno, problem je tisto, kar ni vidno. Spomnimo se Titanica, ni bil problem vrh ledene gore, ampak tisto, kar je bilo spodaj."

V začetku maja je morje plastične odpadke sicer prineslo od drugod, a jih na obali veliko pustijo tudi domači in tuji obiskovalci. V Krajinskem parku Strunjan denimo, je oblegano naravno kopališče poleti nasmeteno s plastično embalažo za enkratno uporabo in cigaretnimi ogorki, pojasnjuje Samanta Makovec. "Lahko mirno rečem, da je na posameznem odseku obale dnevno pobranih več vreč plastike."

Plavajoči plastični odpadki ogrožajo življenje morskih rastlin in živali. Tudi največjih. Dokaz je kit glavač, ki ga je aprila naplavilo na špansko obalo. V želodcu mrtvega kita je bilo 29 kilogramov plastičnih ribiških mrež, vrvi in celo plastični boben. Za posledicami zaužitja plastike vsako leto umre milijon morskih ptic in sto tisoč morskih živali. Sicer pa pri reševanju oceanov pred plastiko, lahko že vsak posameznik naredi veliko. Na delovnem mestu uporabljamo svojo skodelico. Odrečemo se plastičnim slamicam. Te so namreč izjemno obstojne. In eden od enajstih najpogostejših plastičnih odpadkov, ki uničujejo oceane.

Lea širok