Udeleženci sredine javne tribune v Kopru (z leve): Robert Golob, Jernej Pikalo, Rado Pišot, Oto Luthar in Sonja Lukanović. Foto: Radio Koper/Lea Širok Foto:
Udeleženci sredine javne tribune v Kopru (z leve): Robert Golob, Jernej Pikalo, Rado Pišot, Oto Luthar in Sonja Lukanović. Foto: Radio Koper/Lea Širok Foto:

In vse kaže, da tudi v rebalansu letošnjega proračuna ne bo več denarja za raziskovalne namene. Edini premik, ki ga pozdravljajo, je novi krovni zakon. Po besedah ministra bi zakon še ta mesec lahko šel v medresorsko obravnavo.

Minister je raziskovalcem v Kopru izrekel podporo. Tudi sam se zaveda, da je slabega 0,4 odstotka BDP-ja javnih sredstev, ki jih Slovenija namenja za raziskovalno dejavnost, bistveno premalo. In če se kmalu kaj ne bo premaknilo, se nam lahko zgodi zdrs na periferijo svetovnega gospodarskega in družbenega razvoja. Tam bomo inovacijam zgolj le še sledili, je zaskrbljenost izrazil poudaril minister Pikalo. Zasebna sredstva, ki se vlagajo v raziskave in razvoj, po navadi namreč sledijo javnim sredstvom.

"Torej, če mi ne vlagamo javnih sredstev, je tudi zasebnih sredstev manj, kot bi jih lahko bilo. Je pa to ključno, ne samo za razvoj gospodarstva, ampak za kvaliteto življenja."

Raziskovalni zavodi potrebujejo tudi stabilno javno financiranje. V tem smislu bo država morala doreči, kaj je javna služba, poudarja direktor koprskega Znanstveno raziskovalnega središča, ki je soorganiziralo javno tribuno, Rado Pišot.

"Mi danes ugotavljamo, da smo neka sistemska napaka. Delamo javno, nimamo zagotovljenih sredstev, pogodbe so vezane na dolžino projektov in to je velik problem."

Po mnenju Roberta Goloba, predsednika uprave družbe GEN-i, pa je danes denarja v Sloveniji dovolj tako v gospodarstvu, kot v javnem proračunu.

"In če ne bodo znali danes prepričat tistih, ki z denarjem razpolagajo, da ta denar vložijo skozi znanost v dobrobit te družbe, potem jim to nikoli ne bo uspelo," je dodal Golob in znanstvenike še pozval, naj tudi sami več naredijo za prenašanje znanja v gospodarstvo.

Kot je razmišljanje na polno obiskani javni tribuni v Kopru povzel pobudnik Shoda za znanost Oto Luthar, znanost prepogosto dojemamo kot nekaj samoumevnega. In kot je dejala predsednica Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Sonja Lukanović, se vsi, od politikov, do odločevalcev in javnosti strinjajo, da je znanost pomembna za razvoj družbe, a številke tega ne potrjujejo.

Lea Širok