Območje so si nedavno ogledali tudi predstavniki Agencije za okolje in Geološkega zavoda. Ugotovili so, da so možni trije scenariji razvoja onesnaženja. Pripravili so tudi načrt za izvedbo preiskav s sondiranjem, da bi s čim večjo verjetnostjo odkrili, ali se je kje zadržala večja količina goriva, ki bi se ga še dalo odkopati, izčrpati ali pospešeno razgraditi.

Velika količina izlitega kurilnega olja v neposredni bližini obale povzroča skrb in strah pred možnimi posledicami. Nekaj kuriva je že izteklo v morje, večji del pa se še vedno skriva nekje v tleh. V primeru, da je pod jaškom na mestu izlitja slabo prepustna zemljina, bi se velik del olja lahko zadržal v bližnji okolici in se v obliki narobe obrnjenega lijaka razlezel približno 19 metrov naokoli. Če je zemljina na mestu razlitja dobro prepustna, bi kurilno olje lahko odteklo v celoti, se premaknilo proti morju in se po prepustnejših conah ali ob vodih izcejalo v morje. To bi lahko trajalo dalj časa, leto ali več. V primeru, da je plast zemljine pod mestom izlitja tanka in da je v podlagi razpokan apnenec, bi lahko del onesnaženja odtekel v morebitne odprte razpoke in se razširil do podzemne vode, ki je predvidoma štiri metre globoko.

Onesnaženje bi se lahko zadržalo pod mestom razlitja, do globine štirih metrov, vendar na večjem območju, to je približno 80 metrov okoli mesta razlitja.

Glede na to, da je okolica pozidana, je zelo veliko možnosti, da se je kurilno olje ujelo v umetne nasipe in poglobitve, nastale pri gradnji objektov. Strokovnjaki so zato predlagali, da se najprej zbere in pregleda vsa razpoložljiva gradbena dokumentacija. Po pridobljenih podatkih bi preiskave usmerili na območja, ki bi lahko predstavljala geomorfološko past za razlito kurilno olje, pozneje pa še drugam. Območje, na katerem bi lahko pričakovali premike onesnaženja, je veliko okoli šest tisoč kvadratnih metrov.