Župan Đenio Zadković in direktor Okolja Gašpar Gašpar Mišič sta odprla Center ponovne uporabe v Dragonji. Foto: Radio Koper/Lea Širok
Župan Đenio Zadković in direktor Okolja Gašpar Gašpar Mišič sta odprla Center ponovne uporabe v Dragonji. Foto: Radio Koper/Lea Širok

S tem prvim korakom trajnostne rabe odrabljenih predmetov se tudi piranska občina pridružuje zmanjševanju količin odpadkov. A tudi k omejevanju mrzlične potrošnje, ki jo še posebej spodbujajo akcije popustov, imenovane črni petki.

Lično urejen Center ponovne uporabe v Dragonji meri le 40 kvadratnih metrov, kljub temu v njem najdemo vse: od pianina, do foteljev, predalnikov, miz, kozarcev in uokvirjenih slik. Ker prihajajo prazniki, nas pričaka še okrašena jelka. Kot poudarja Sandra Martinčić Loboda iz piranskega Okolja, si želijo, da bi vsak predmet iz Centra našel novo zgodbo: "Če je lepo opremljeno, če je lepo predstavljeno, če daš eno vrednost tem stvarem, potem jih vedno kdo z veseljem vzame."

Ob obisku lahko karkoli izberemo in brezplačno odnesemo. Vseeno je zaželeno, da kakšen odrabljen predmet tudi prinesemo. Foto: Radio Koper / Lea Širok
Ob obisku lahko karkoli izberemo in brezplačno odnesemo. Vseeno je zaželeno, da kakšen odrabljen predmet tudi prinesemo. Foto: Radio Koper / Lea Širok

Center Druga roka je sicer začasna rešitev, dokler ne bodo v obrtni coni v Luciji odprli sodobnega centra ponovne uporabe, kjer bodo storitev nadgradili. Že zdaj pa nameravajo izmenjavo večjih kosov pohištva na osnovi prejetih telefonskih klicev spodbuditi tudi z neposrednim povezovanjem ponudnikov in iskalcev. Direktor Okolja, Gašpar Gašpar Mišič, je povedal: "Že tukaj bomo povezovali, iz stanovanja v stanovanje, tako da pohištvo ne bo čakalo pred vrati ali tukaj v našem Centru. Manjši predmeti, ker je majhen prostor, bodo pa lahko tukaj počakali na novega uporabnika oziroma lastnika."

Piranska občina je tako druga v Slovenski Istri, ki ima Center ponovne uporabe. Prvega so pred dvema letoma odprli v Izoli. Postal je zgodba o uspehu in se uveljavil kot primer dobre prakse. Prebivalci so v njem izmenjali že več kot 23 tisoč predmetov, ki tako niso končali v smeteh.