K projektu protipoplavne zaščite Pirana so tokrat pristopili nekoliko drugače, pojasnjujejo na občini. Župan Andrej Korenika je pred pol leta oblikoval delovno skupino, v kateri so idejno zasnovo sooblikovali tudi predstavniki krajevne skupnosti in civilne iniciative. Slednja je prvi idejni rešitvi ostro nasprotovala, nato so jo lani junija, torej še v prejšnjem mandatu, zavrnili občinski svetniki. Zdaj natečajno nalogo usklajujejo še z Zbornico za arhitekturo in prostor. Na njeni osnovi bodo do konca leta razpisali natečaj idejnih rešitev za projekt protipoplavne zaščite. Vodja občinskega urada za investicije Mojca Hilj Trivič pojasnjuje, da bo ta zasnovan na treh ključnih točkah: "V prvi vrsti bo projekt namenjen protipoplavni zaščiti, reševal bo tudi odvodnjavanje meteornih vod mesta Piran in ne nazadnje, da se bo ustrezno arhitekturno vključil v samo staro mestno jedro. To je tisto, kar so zahtevali civilna iniciativa in prebivalci Pirana."

Kakšni sta struktura in stabilnost tal na priobalnem delu Pirana, bodo pokazale geomehanske raziskave. Sledila bo analiza podatkov, ki bo osnova za načrtovanje protipoplavne zaščite, še pove: "Občina Piran je do sedaj naredila že vse potrebne raziskave in študije, zato da imajo projektanti osnovo za izdelavo projekta, in ta raziskava je še zadnja, ki jo potrebujemo."

Pogodba oziroma sporazum o državnem sofinanciranju je sicer veljaven do konca februarja prihodnjega leta, a le pod pogojem da občina do takrat pridobi gradbeno dovoljenje. "Na podlagi sprememb, ki smo se jih odločili izpeljati, ta datum ne bo realiziran. Se pa z Direkcijo za vode seveda dogovarjamo o podaljšanju rokov za ohranjanje teh sredstev." Za protipoplavno zaščito Pirana je v sklopu načrta za okrevanje in odpornost namenjenih okrog 15 milijonov evrov.