Piranska občina je tako ustavila že začeti del postopka, ki so ga tudi že predstavili v javnosti. A vse dosedanje delo ne bo šlo v nič, pripravljene strokovne podlage in študije bodo uporabili tudi za pripravo novega akta. Nov postopek priprave OPN-ja je tako nov le formalno, saj vsebinskih sprememb ne bo, pojasnjuje vodja urada za Okolje in prostor Vedran Cvetkovič. Prav tako bo izvedbeni del, ki ga morajo še pripraviti, lažje razumljiv javnosti: "Opazili smo, da je merilo strateškega dela za laično javnost mogoče malo prezahtevno. Velika večina je pričakovala karte v merilu 1:5000. No, to bodo zdaj dobili v fazi osnutka in bodo lahko dali pobude in predloge."

Javnost bodo na osnovi Zakona o urejanju prostora (ZUrePa 3) namreč morali vključiti že v pripravo osnutka izvedbenega dela OPN-ja. Pri tem si želijo, da bi k razpravi pritegnili čim širši krog občanov. "Res upam, da bomo dobili več razvojnih pobud, predvsem v območjih zdajšnjih stavbnih zemljišč, da bodo pobude v smeri podrobnejši namenskih rab, mogoče kakšnega sodobnega koncepta videnja prostora," pove Cvetkovič.

Občani temeljni prostorski akt še vedno vidijo predvsem kot možnost spreminjanja kmetijskih zemljišč v stavbna. Takšnih je več kot 90 odstotkov vlog, ki prihajajo na občinsko upravo. Kor razlog za spremembe so večinoma želje po novogradnji z lepim razgledom ali bližina določene infrastrukture, pojasni: "To so seveda argumentacije, ki jih ne moremo prav resno jemati, tako da večine teh pobud pač ne bo mogoče upoštevati."

Trenutno veljaven prostorski dokument piranske občine iz leta 1998 bo po novem zakonu prenehal veljati konec decembra prihodnje leto. Do takrat bi morali biti prostorski občinski akti usklajeni z ZUreP 3. Od štirih istrskih občin ima OPN le ankaranska, Izolani pa so ga lani zavrnili na referendumu.