V Sloveniji je bilo po zadnjih podatkih prijavljenih 213 primerov mišje mrzlice. Foto: Reuters
V Sloveniji je bilo po zadnjih podatkih prijavljenih 213 primerov mišje mrzlice. Foto: Reuters

V Primorsko - Notranjski regiji je bilo 31 okužb, v Obalno - Kraški sta bila potrjena dva primera. Med populacijo miši, ki se je letos zaradi ugodnih klimatskih razmer in obilice hrane zelo namnožila, krožita dve vrsti virusa. Pogostejši je virus Puumala, ki navadno ne povzroča težje klinične slike, pravi Tatjana Frelih iz novogoriške enote nacionalnega inštituta za javno zdravje. Inkubacijska doba je od dva do štiri tedne. Kakšni so sicer simptomi bolezni?

"Začne se s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečinami pri premikanju očesnih zrkel, očesne veznice so pordele, včasih je človek v obraz pordel, kot bi ga sonce opeklo. Včasih se pojavijo bolečine v trebuhu."

Pri lažjih oblikah se bolezen tu konča. Pri težjih pa lahko pride do nenadnega padca krvnega tlaka in do znakov odpovedi ledvic. A Frelihova pravi, da je to stanje navadno začasno.
Možnost okužbe je večja v zaprtih prostorih in pri opravilih, pri katerih dvigujemo prah, kjer so mišji iztrebki, urin ali slina. Zato Frelihova svetuje previdnost, da glodavci ne zaidejo v bivalne in druge prostore. Dalj časa zaprte objekte najprej temeljito prezračimo, ta čas pa se umaknemo iz prostora.

"Površine, na katerih opazimo iztrebke, poškropimo z raztopino varikine in vode, en del varikine in devet delov vode, pustimo delovati 15 minut, nato pobrišemo in prostor nato mokro očistimo."

Pri tem se zaščitimo z rokavicami in masko, oboje po uporabi zavržemo in si umijemo roke. Če naletimo na mrtvo miš, jo, zaščiteni z rokavicami, previdno odstranimo in zakopljemo ali damo v vrečko in odvržemo med odpadke. V primeru večjega števila poginulih miši pa živali položimo v biorazgradljivo vrečko in pokličemo veterinarsko-higiensko službo.