Okužene živali zaradi ptičje gripe največkrat poginejo, zato je treba ob sumu in potrditvi omenjene bolezni ravnati še posebej previdno, da se ne razširi. Foto: EPA
Okužene živali zaradi ptičje gripe največkrat poginejo, zato je treba ob sumu in potrditvi omenjene bolezni ravnati še posebej previdno, da se ne razširi. Foto: EPA

Ptičja gripa se je v preteklosti pojavljala sezonsko, v hladnih mesecih, zdaj pa je že nekaj časa prisotna vse leto. Bojijo se je predvsem rejci perutnine, pojasnjuje Brigita Slavec z Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco: "V primeru, da se bolezen pojavi na farmi, to povzroči predvsem veliko gospodarsko škodo, ogromen vpliv pa ima tudi na dobrobit živali. Za primer: v lanski sezoni je samo v Evropski uniji poginilo oz. je bilo potrebno usmrtiti 50 milijonov kljunov."

Najbolj so izpostavljene živali, ki imajo neposreden stik s prostoživečimi vodnimi pticami: "Ali se pasejo na travnikih, njivah, kjer se pasejo tudi te prostoživeče ptice, ali pridejo celo v stik z vodo, kjer se zadržujejo potencialno okužene prostoživeče vodne ptice. Zavedati se moramo, da lahko virus v rejo prinesemo tudi z umazanimi čevlji, opremo, vozili, med domače kokoši pa ga lahko na svojih tacah prinesejo tudi hišni ljubljenci."

Z onemogočanjem tveganih stikov in razkuževanjem se možnost za okužbo precej zmanjša. Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. "Pri domači perutnini največkrat opazimo tak nenaden pogin preko noči, lahko gre tudi za povečan pogin, lahko pa pogine le par živali. Prej niti ne opazimo kakšnih posebnih znakov, lahko pa se zmanjša poraba krme in vode, lahko se pojavi padec nesnosti, tudi kakšno kihanje, kašljanje, driske in živčni znaki," še pove Slavec.

V takih primerih je treba takoj obvestiti veterinarja. Zbolijo lahko tudi ljudje, verjetnost okužbe pa je zelo nizka. Bolezen največkrat poteka asimptomatsko ali z blažjimi znaki, so pa predvsem iz Azije že poročali tudi o resnih obolenjih.