Foto: KGZS
Foto: KGZS

Številne pobude, da bi se kaj spremenilo, so bile neuspešne. Po daljšem zatišju so prizadevanja, da bi namakalni projekt vendarle spravili v tek, znova oživela. Njive, sadovnjaki in vrtovi v Vanganelski dolini ob pomanjkanju padavin ostajajo suhi, pa čeprav je voda na dosegu roke. S tem se je težko sprijazniti, pravi Marjan Habjan, ki si prizadeva, da bi vendarle vzpostavili sistem za namakanje: "Na občino smo dali pobudbo za izvedbo namakalnega sistema."

Posebna študija naj bi pokazala, ali je za namakalni sistem dovolj interesa in navsezadnje tudi vode. "Če bi bili narejeni prekati na reki, da bi se koristilo tako vodo, ki bi se zaustavila v reki, kot vodo iz jezera, bi bilo vode dovolj," dodaja Boris Bržan iz Tribana.

Namakalni sistem bi omogočil zalivanje, pa tudi oroševanje. Vanganelsko dolino namreč poleg poletne suše prizadenejo tudi zimske in zgodnje spomladanske pozebe, pravi sadjar Damjan Krmac: "Meni je zdaj že dve leti zapored pobrala celoten pridelek. Če bi lahko oroševal, bi pridelek lahko vsaj delno rešil. Poleg tega bi z namakalnim sistemom lahko postavil kapljično namakanje, ki je za sadje, recimo, najboljše. Omogoča večjo kakovost plodov in drevesa obdržimo v kondiciji, skratka namakanje kot je treba!"

Kmetje imajo svojo računico; če se jim pridelava v Vanganelski dolini ne bo izplačala, jo bodo opustili. To se deloma že dogaja; na njivah vztrajajo v glavnem le še starejši, njihovi nasledniki pa se raje odločajo za kaj bolj zanesljivega, kot je kmetovanje.