Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Preden je Evropska komisija zahtevala poenoten postopek odpoklica, so se nadzorni organi v posameznih državah članicah odzivali različno. Zakaj prihaja do odpoklica izdelkov in zakaj šele po tem, ko so nekaj časa v prodaji? Kot je pojasnila Nadja Škrk iz Inšpekcije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se to zgodi, kljub temu, da varnost živil stalno preverjajo. Vsak izvajalec v verigi je odgovoren. "Zakaj? On je namreč tisti, ki je z živilom ali s surovino vsak dan v stiku in mora natančno vedeti, kaj vse bi lahko šlo narobe. Vzpostaviti mora mehanizme, da ne pride do situacije, ki bi lahko privedla do nevarnosti za končnega potrošnika."

Odpoklicev živil je vse več. Je pa to v večini primerov povezano s tem, kako razpršena v proizvodnjah je snov, ki se izkaže za sporno. "Na primer, ena tona aditiva, ki se dodaja v koncentraciji manj kot en odstotek, je lahko vgrajena v več sto ton proizvodov."

Iskanje informacij o dodanem spornem aditivu poteka po verigi nazaj, vse dokler se ne ugotovi, kje je bila napaka storjena. Lahko se zgodi, da jo zaznajo šele inšpektorji: "V kolikor bi se izkazalo, da je namerno kršil oziroma opuščal neka dolžna ravnanja, potem seveda sledi tudi vodenje prekrškovnih postopkov."

Medtem pristojne službe praviloma izdelke odpokličejo in o tem obvestijo javnost ter sprejmejo druge ustrezne ukrepe, ki so odvisni predvsem od potencialne nevarnosti za potrošnike.

Celotni svetovalni oddaji lahko prisluhnete s klikom na spodnjo povezavo.