Foto: BoBo
Foto: BoBo

V Sloveniji poleg kranjske živi več kot 500 vrst divjih čebel, med opraševalce pa sodijo še muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Skupaj s čebelami tako poskrbijo za neprecenljivo delo, ki je za slovensko kmetijstvo ocenjeno na 120 milijonov evrov letno, je povedal dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo. "To temelji na oceni, za koliko bi upadla kmetijska proizvodnja, če ne bi bilo opraševalcev. Za Slovenijo to pomeni za 120 milijonov, za Evropo pa približno 22 milijard evrov letno."

Čebelar Robert Skubin iz Hlevnika v Goriških brdih opozori, zakaj je zgodnja košnja trave za čebele usodna. "Največja težava je v spomladanskem času, ko čebele nabirajo cvetni prah s travnikov. Ko ljudje predčasno pokosijo travnike, pokosijo cvetlice, čebelam poberejo hrano in razvoj čebel potem ni takšen, kot bi moral biti."

Občina Brda je ena redkih na Primorskem, v kateri so se odločil, da bodo košnjo na javnih površinah opravili pozneje. Direktorica občinske uprave Anita Manfreda: "Prav z vidika ozaveščanja, za zgled občanom, da se pri košnji zelenic nekoliko vzdržijo in da to počasi opravijo do konca maja, predvsem zaradi regrata, ki je precej medovita rastlina."

Prav je, da se na današnji dan čebel spomnimo podatkov, ki nas vedno znova osupnejo – za kilogram medu mora recimo čebela obiskati štiri milijone rož in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta. Sicer pa letošnji svetovni dan čebel, ki je tudi dan vseh opraševalcev, poteka na temo Bodi vključen: Praznujmo raznolikost čebel in čebelarjenja.