Njegove poslikave v primorskih cerkvah ob slovensko- italijanski meji so zarisovale slovensko etnično mejo v času, ko je Primorska pripadala Italiji in se je po koncu prve svetovne vojne začel poskus radikalnega narodnega izbrisa Slovencev. S tem slikarskim izrazom protifašizma je želel Kralj ohraniti pričevanje o obstoju svojega naroda. Tako je že v doslej izdanih monografijah o Tonetu Kralju zapisal zgodovinar Egon Pelikan, ki je ob scenaristu Marku Radmiloviču podpisan tudi pod dokumentarni film.

Tone Kralj je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in niti ena od njih ni brez antifašističnih in slovenskih nacionalnih motivov. Pustil nam je edinstveno "sporočilo v steklenici", pravi predstojnik Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper in soavtor filma Egon Pelikan. Spoznavamo ga šele danes tudi z novimi pristopi - kot je prostorski obrat: "Z njim vidimo, da ta poslikava, ta fenomen, ki nima para na svetu, zastavjlen tako, da posega v prostor od Sv. Višarij do Trsta z uporom totalitarizmom, uporom proti vsakokratnim diktaturam in istočasno z osebno metodo, tehniko skrivanja te naracije v biblijske zgodbe cerkvenih poslikav."

Kar smo doslej spoznavali skozi monografije, prevedene tudi v tuje jezike, lahko odslej tudi skozi film. Režiser in scenarist Marko Radmilovič: "Moje spoznanje iz tega filma je prav to, da včasih, ko se upiramo brez premisleka ali vsebine, torej samo zato, da robantimo, bi bilo dobro, da se ozremo, kako je to počel resnično velik umetnik, velik človek in tudi velik razumnik."

Nihče ne ve zagotovo, zakaj je zagotovo v sodelovanju s primorskimi duhovniki tako pogumno risal nevidno črto od Sv. Višarij do Trsta. Včeraj smo slišali, da bo Tone Kralj, zaradi pomena v prostoru ob meji našel mesto tudi v evropskih prestolnici kulture.