Novela zakona o igralništvu je na noge spravila igralniške delavce in dobrodelne organizacije. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Novela zakona o igralništvu je na noge spravila igralniške delavce in dobrodelne organizacije. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Po njihovem mnenju so najbolj sporne spremembe glede podeljevanja koncesij, ukinjanja licenc zaposlenih ter umestitev napitnin in vstopnin v koncesijske dajatve. Liberalizacija igralniškega področja bi omogočila tudi več prirediteljev klasičnih iger na srečo. Predsednik Hitovega sveta delavcev, Stojan Prando, je najbolj kritičen pri spremembah, ki se obetajo glede koncesij. Te bi se, če bo novela sprejeta, podeljevale na podlagi javnega razpisa, ki bi ga vlada objavila trikrat letno. "Kljub temu, da zagotavljajo, da bo zadeva transparentna, mi trdimo nasprotno. Gre za to, da se koncesije podeljujejo po prosti presoji in brez upoštevanja stanja na igralniškem trgu."

Tako razmišljajo tudi v sindikatu igralniških delavcev, ki jih je sicer torkova obstrukcija opozicijskih poslancev presenetila, saj je novelo zakona od 46 prisotnih potrdilo le 39 poslancev. Predsednik Sveta delavcev Stojan Prando je prepričan, da želijo s spremembo igralniške zakonodaje družbo HIT pripraviti za prodajo. "Namera države je, da se umakne iz večinskega lastniškega deleža. Država želi imeti delež v višini 25 odstotkov in eno delnico. Mi zaznavamo namero, da želijo HIT odprodati. Če bi prišlo do odprodaje, bi imelo to za posledico zelo ugodne pogoje za naslednjega lastnika."

O dokončni usodi novele zakona o igrah na srečo naj bi poslanci odločali decembra.