Ali smo se v času epidemije COVID-19 kaj naučili? Ali bomo zmogli preseči interese posameznikov in stopiti korak naprej v sistemski krepitvi zdravja državljanov Slovenije, v sistemski preventivi ter ozaveščanju o zdravem in kakovostnem življenju? Prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper: "Danes, ko ljudje radi verjamejo vsaki še tako vprašljivi pridobljeni informaciji. Prav zato se moramo znanstveniki, univerze, raziskovalna središča potruditi poiskati relevantne informacije kompetentnih strokovnjakov, in sicer na razumljiv in poljuden način. Le tako bomo žal že načeto zaupanje v znanost vrnili tja, kjer bi v razvitih državah tudi moralo biti. Deklarativno sta zdravje in kakovost življenja eni najpomembnejših človeških vrednot. Zanimivo pa je preveriti, ali ostajata še tako pomembna tudi v vsakem konkretnem prizadevanju posameznika, družbe, odgovorne, strokovne in politične javnosti. Ko si oblikujemo predstavo o želenem zdravstvenem ravnotežju, smo običajno veliko bolj kritični in zahtevni, kot ko moramo za dosego tega stanja kaj sami narediti."

Izgube bomo nadoknadili, a za to bo treba delati

Največja, najbolj boleča in najbolj nepovratna izguba, ki smo jo doživeli v času epidemije, je smrt več kot 4000 oseb. Vse ostale izgube, ki so nastale med epidemijo, bomo nekako nadoknadili, za kar pa bo treba krepko delati, je v pogovoru izpostavila antropologinja vsakdanjega življenja prof. dr. Mojca Ramšak z Medicinske fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: "Po drugi strani je mnogo ljudi zaradi epidemije izgubilo delo, v porastu so samomorilnost, nasilje v družini, alkoholizem … Mentalitete, ki se zdaj ustvarjajo, bodo ostale z nami in velik problem se jih bo rešiti." Ob tem je izpostavila razdvojenost ljudi, žalitve, ki so na vsakdanjem planu in nezaupanje v stroko, ki ga bo težko popraviti.

Zdravje je treba spraviti na vse ravni politike

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje, zdravnica Vesna Kerstin Petrič je prepričana, da zaradi Covida-19 o zdravju vemo veliko več. Za primerjavo je dala obdobje, ko se je na veliko govorilo o škodljivosti kajenja: "Potrebovali smo več let, da so ljudje dojeli, zakaj se odpovedujemo kajenju v lokalih, pri covidu pa smo imeli le nekaj tednov, morda mesecev časa, da se odzovemo. Kaj je in bo epidemija pomenila za družbo, šole, otroke, se je videlo šele kasneje. Na tem mestu je bila izredno pomembna komunikacija, pri kateri menim, da so nam pomembno pomagali tudi mediji." Pri Covidu-19 pa smo imeli le nekaj tednov, morda mesecev časa, da se odzovemo, je še poudarila, Petričeva in dodala: "Tisto, kar smo zdaj spoznali, da je pomembno, moramo obdržati. Covid je in bo prinesel nek premik na različnih področjih, tudi preventivi. Upam, da je prinesel spoznanje, da lahko ljudem omogočamo, da živijo zdrav način življenja. Nekatere vsebine o zdravju bi morali imeti že v šolah, da bi imeli vsaj neko osnovno znanje, saj, kar se tiče zdravja, smo zelo nebogljeni."

Vsak ima pravico dvomiti, toda …

Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki je tesno povezan s cepljenjem, je spregovoril ravno o tem. Poudaril je, da ima vsak posameznik pravico, da se sam odloči, ali se bo cepil ali ne, a opozarja: "Ne smemo delati drugorazrednih državljanov, kar pa na nek način s tem, da cepljenim podeljujemo določene ugodnosti, delamo. Ampak zavedati se moramo, da nimamo le pravice dvomiti v cepiva, ampak tudi dolžnost se pozanimati o njih. Vse teorije zarote so sicer lažje sprejemljive, kot je znanost." Kot je še dodal, smo vsak dan priča novim tehnologijam in sam je optimist, ko pogleda v prihodnost.

Imunski sistem krepi telesna dejavnost

Predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, prof. dr. Boštjan Šimunič, je izpostavil perečo problematiko telesne neaktivnosti. V času karantene je marsikateri športnik odnehal, tudi otroci se ne vračajo v športe, ki so jih trenirali pred epidemijo: "Gibalna neaktivnost, z njo pa ležanje na kavču in gledanje televizije, se je povečala za 30 odstotkov," je ena izmed ugotovitev študije, ki so jo na inštitutu opravili v času epidemije. Telo se po njegovih besedah navadi na neaktivnost, šele po nekaj letih se vidijo posledice, ki so lahko izredno tragične. Opozoril je, da največ ljudi na svetu umre zaradi hipertenzije, že na drugem mestu pa je gibalna neaktivnost. "Z vadbo lahko pomembno vplivamo na imunski sistem, a ta mora biti takšna, ki nudi eno stopnjo stresa več, kot ga normalno živimo," je pojasnil.