Sprva je Albanija na njej načrtovala gradnjo hidroelektrarn, vendar so se zdaj odločili za trajnostni razvoj in ohranjanje narave. Prvi narodni park divje reke v Evropi je plod sodelovanja med albansko vlado, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, vključno z dr. Andrejem Sovincem, ki že vrsto let v različnih državah dela kot svetovalec za varstvo narave: "Vjosa je dejansko prečudovita reka. Nekaj, kar smo mislili, da v Evropi ne obstaja več. V divjini albanskih gora in pokrajini, ki se vije potem vse do Jadranskega morja, si je ta reka utrla svojo pot in je edina ali pa zadnja tako velika neokrnjena reka v Evropi, brez enega jezu, brez ene hidrocentrale. Teče popolnoma naravno. Fenomenalna pokrajina, fenomenalna naravna reka, dejansko nekaj, kar mislimo, da v tem našem svetu sploh ne obstaja več."

Devet mesecev pogajanj, prepričevanj, utemeljevanj je bilo potrebnih, da se je albanska vlada odločila za ta korak. Zaščito Vjose je že pred tem podpiralo lokalno prebivalstvo, ki so se mu nato pridružili še mednarodni in albanski strokovnjaki, naravovarstveniki, znane osebe, kot je igralec Leonardo di Caprio, pa tudi podjetje iz Kalifornije Patagonia, ki z izkupičkom prodaje športnih oblačil podpira varovanje narave. Prav ta družba je albanski vladi za Vjoso ponudila drugo možnost razvoja: z zaščito reke in narave spodbuditi razvoj trajnostnega turizma, izpostavlja Sovinc: "Ta vizija je na koncu zmagala, saj je ponudila razvojno priložnost območju povodja Vjosa, ki je tako v Albaniji kot Grčiji eno najmanj razvitih. Lokalno prebivalstvo, ki je bolj kot ne siromašno, dobiva novo priložnost z razvojem turizma. Govorim seveda o ne-množičnem turizmu, kjer ne bo novih hotelov, novih avtocest. Govorim o turizmu, kjer bomo poskušali ljudem pokazati, da so njihove domačije primerne za pogostitev, za prebivanje turistov, da so oni sami najboljši vodiči po pokrajini, po stezah, ki jih najbolje poznajo, da so njihovi otroci tisti, ki lahko upravljajo z rafti, vodijo kolesarske skupine in tako naprej. To se pravi, razvoj želimo usmerjati v to smer."

Vjosa z okolico je edinstven ekosistem z veliko biotsko raznovrstnostjo: "Varstvo narave oziroma naravnih danosti je danes v Evropski uniji prepoznano enakovredno kot gospodarski razvoj. Kot so ugotovili znanstveniki, je habitatni tip ob Vjosi, ki ga Evropska unija varuje kot najdragocenejši del svoje evropske dediščine, prisoten v obsegu treh ali več odstotkov celotnega evropskega tovrstnega habitatnega tipa."

Ob naštetem sta bila za odločitev o zaščiti neokrnjene reke še dva pomembna dejavnika. Prvi je ta, da je Vjosa izjemno prodnata reka. To pa za jezove hidrocentral ni dobra novica, saj bi bili polni proda v nekaj desetletjih: "Ta naložba se torej tudi finančno ne bi izplačala. In drugo, izredno napredno razmišljanje albanske vladne ekipe, ki spremlja, kako se trendi v turizmu počasi obračajo iz masovnega turizma v zeleni turizem. Mi se bomo dejansko naveličali tega anemičnega ležanja na plažah in praženja na soncu, ampak iščemo aktivni oddih. In to je Albanija zdaj prepoznala kot svojo razvojno možnost in v ta kontekst uvrstila narodni park. Dobro upravljan narodni park je magnet za obiskovalce. Naša naloga zdaj ni samo razviti turizem, ampak razviti takšen turizem, da se ne bomo čez 10 let tolkli po glavi, da nam je ušlo vse iz rok in da je masovni turizem uničil naravovarstvena prizadevanja v narodnem parku Vjose. Tako da že zdaj postavljamo temelje za to," razloži Sovinc.

Za trajnostni turizem bodo izobrazili lokalno prebivalstvo. Usposabljajo bodoče naravovarstvenike parka Vjosa, ki so že obiskali tudi reko Sočo. Kjer pa nam stvari – povezane s turizmom – že uhajajo iz rok, opozarja sogovornik: "Reka Soča je za Albance vzor. Mi jih že seznanjamo s turizmom ob naši reki. Soča je prepoznana povsod po Evropi, po tem svojem turizmu, ampak pri nas je stanje tudi že kritično. Kar se danes dogaja v Bovcu, kar se danes dogaja na Soči, gre preko meja in bo treba ukrepati, ker bomo sicer uničili bistvo, to je naravnost tega prostora. Takšen princip zdaj poskušamo uveljaviti na reki Vjosi. Dogovarjamo se tudi z veleposlaništvom Republike Slovenije v Tirani, ki izredno podpira ta projekt in predvsem vidi to povezavo s Sočo. Ne samo s Sočo, ne samo s turizmom na Soči, ampak tudi s številnimi slovenskimi podjetji, ki imajo izkušnje z različnimi skupinami, organizacijami, ki se ukvarjajo recimo z naravoslovnim turizmom, ali recimo z bolj aktivnim turizmom. Ampak seveda v mejah, ki jih narodni park pač lahko tolerira, tako da to sodelovanje bomo sigurno razširili tudi na mednarodno raven."

Z ukrepi varovanja bo narodni park reke Vjose izboljšal tudi kakovost morja v njeni še neokrnjeni delti. Njena posebnost so peščene sipine na meji z morjem. Te so prava vaba za morske želve, ki tu ležejo jajca. V obalni laguni Narta pa si lahko oči napasemo na jatah ogroženih pelikanov in rožnatih plamencev. Več pa v oddaji …