Uroš Seljak

Astrofizik in kozmolog Uroš Seljak je Novogoričan, zaposlen na kalifornijski univerzi Berkeley. Na tej prestižni ameriški univerzi poučuje fiziko in raziskuje, kako je nastalo vesolje, kaj vsebuje in kako se bo razvijalo v prihodnosti. Za Nobelovim nagrajencem Georgeom Smoothom je na univerzi prevzel tudi vodenje Centra za kozmološko fiziko. Je eden najbolj uglednih in med največkrat citiranimi slovenskimi sodobnimi znanstveniki ter menda Slovenec, ki je najbližje kandidaturi za Nobelovega nagrajenca.

Na Primorsko se z ženo, ki je tudi Novogoričanka, redno vrača. Med letošnjimi počitnicami je obiskal tudi novogoriški studio Radia Koper. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.

Študij Uroša Seljaka je bil dolg.

"Po maturi na novogoriški gimnaziji sem študiral v Ljubljani, kjer sem pridobil odlično znanje fizike. Potem sem študiral na MIT-u, Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu. Gre za eno najprestižnejših univerz v ZDA. Po štirih letih sem doktoriral iz astrofizike in kozmologije. Podoktorski študij sem opravil na harvardski univerzi in sprejel profesorsko mesto na Univerzi Princeton. Pot me je nato peljala bliže Sloveniji. Dve leti sem delal na Mednarodnem središču za teoretično fiziko Abdus Salam v Trstu in na Univerzi v Zürichu. Nazadnje sem se preselil na Univerzo Berkley v Kaliforniji. Seveda mi je družina sledila."

Na Univerzi Berkley preučuje lastnosti vesolja iz podatkov, pridobljenih s pomočjo kozmoloških opazovanj.

"Vprašanja, ki nas zanimajo, so osnovna vprašanja o našem vesolju. Kako je nastalo vesolje, kaj vsebuje in kako se bo razvijalo v prihodnosti?
Vprašanja zvenijo zelo splošno. Mogoče se komu zdi, da je nanje nemogoče odgovoriti."

V eksploziji z Velikim pokom se je rodilo naše vesolje in se je ustvarila vsa snov, ki nas danes obkroža. Kako lahko danes in po dogodku, ki se je zgodil pred petnajstimi milijardami let, ugotavljamo začetno stanje vesolja?

"S pomočjo meritev lahko veliko teh procesov določimo. Na primer s pomočjo tako imenovanega prasevanja, ki ga merimo s pomočjo satelitov. V njem se skrivajo korelacije, iz katerih lahko določimo, koliko je vesolje staro, kako je veliko, koliko ima snovi. Iz teh podatkov smo recimo določili, da vesolje vsebuje, ne samo snov iz katere smo mi narejeni, temveč tudi tako imenovano temno snov, za katero še vedno ne vemo, kaj je. Vemo pa, da obstaja."

Njegovi kolegi iz Berkleyja so pred 10 leti odkrili še en pojav, ki ga imenujemo 'temna energija'. Za to odkritje so dobili Nobelovo nagrado.

"Ta temna energija se od temne snovi razlikuje na način, da pospešuje širjenje vesolja, medtem ko temna snov upočasnjuje širjenje vesolja. Torej s pomočjo meritev tega prasevanja in drugih opazovanj, recimo, kako so galaksije porazdeljene v vesolju, lahko določimo, kako se je vesolje začelo, kako se razvija in kaj bo v prihodnosti."

Uroš Seljak se ukvarja z vprašanjem, kako bi lahko z današnjimi opazovanji, ki jih merimo, določili začetno stanje vesolja.

"Ena od teorij je, da se rojevajo nova vesolja. Eno od teh rojstev je pripeljala do našega vesolja. Ta teorija je zelo zanimiva, ker napoveduje, da so tudi druga vesolja tam zunaj. Iščemo majhne signale, ki bi potrdili to teorijo. S tem bi dobili indirekten dokaz, da obstajajo druga vesolja in druga življenja."

Kalifornija je zaradi podnebja, podobnega sredozemskemu, zelo prijeten kraj za bivanje, pove Seljak.

"V bližini je San Francisco, ki se po gostoti naseljenosti uvršča takoj za New Yorkom. Ponuja veliko aktivnosti, povezanih z naravo. Z družino hodimo na izlete, veliko kolesarim, smučam. Skratka zelo uživam. Zime praktično ni. Tako da je lepo vreme čez celo leto. Podobno kot na Primorskem, s tem, da je pozimi tam lepše."