Foto: Radio Koper/Mateja Brežan
Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Odločitev o odstrelu ni lahka

Kaj je res o odstrelu?

Agencija za okolje je izdala dovoljenje za odstrel enega medveda, in ne, kot je morala kasneje zaradi širjenja nepreverjenih informacij pojasnjevati, dovoljenja za odstrel medvedke ali medvedke z mladiči.

Dovoljenje za odstrel medveda, ki ga je Agencija za okolje izdala minuli petek v občinah Pivka in Ilirska Bistrica, na območju pašnikov med Brkinskim robom in naselji Šilentabor, Zagorje, Knežak in Šembije, je veljalo do polnoči. V tem času do odstrela oziroma odvzema ni prišlo. Območje bodo opazovali naprej. Zavod za gozdove Slovenije se o tem kdaj in kako podati strokovno mnenje za izredni odstrel živali, odloča po natančnem protokolu. Ko je prišlo do prvega napada na občana med gibanjem v naravi, se še niso odločili za predlog ukrepa. Povod je bilo novo agresivno srečanje z medvedom na istem območju zgolj čez nekaj dni, pojasnjuje vodja Krajevne enote Postojna Zavoda za gozdove Slovenije, Peter Krma: "Medvedje, ki se navadijo na bližino človeka, lahko postanejo vedno bolj konfliktni. S tem prenašajo gene na mladiče, svoje potomce učijo in to je v prvi vrsti najslabše za samo populacijo medveda. Bolj kot za samo varnost ljudi. Odstrel medvedke pred njenimi mladiči pa ne pride v poštev. Tako nam nalaga tudi kodeks, tako kot tudi kodeks lovcev."

Peter Krma. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan
Peter Krma. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

V primorskih gozdovih sta najpogostejša medved in volk. Ris je tu bolj izjema kot pravilo. Živali so načeloma plahe in se umaknejo, še pravi Krma: "Napadov s fizičnim kontaktom beležimo v Sloveniji enega do dva na leto. Ostalih, ko medved nakaže napad ali se zgolj postavi na zadnje noge, je več, a ti niso nevarni."

Življenjska okolja se spreminjajo

Kakor se spreminja življenjsko okolje divjadi, tako se spreminjajo tudi njihove navade. Hrana ni vselej ključni povod za približevanju človeku. Ljudje pa smo se, sploh med epidemijo, s svojimi dejavnostmi premaknili bliže gozdu. A prvo pravilo vselej ostaja: take situacije je treba preprečiti oziroma se jim izogniti, če le lahko, izpostavlja Krma: "Če se le da, se gibajmo po gozdnih cestah, ki so odprte in pregledne na daljših razdaljah. Po cestah lahko s hojo povzročimo več hrupa in tako nas živali prej zaslišijo. Psa je treba imeti obvezno na povodcu. Že večkrat se je zgodilo, da je bil prav pes razlog, da je medved napadel lastnika. Če s seboj nosimo hrano, je zelo pomembno, da ostankov ne mečemo v gozd, jih ne puščamo v naravi, saj s tem navajamo na naš vonj in se nam tako lahko vedno bolj približujejo."

Zverem se lahko približamo z učenjem

V Krpanovem domu v Pivki je v začetku avgusta vrata odprl Center o velikih zvereh Dina, ki so ga uredili s pomočjo evropskih sredstev v okviru projekta Carnivora Dinarica. Ime je dobil po prvi risinji, ki so ji sledili prek ovratnice in tako veliko izvedeli o njenem življenju. Center so s sodobnimi multimedijskimi tehnologijami zasnovali popolnoma interaktivno, je pojasnil Tadej Kogovšek z Občine Pivka, ki se ukvarja z vsebinami Parka Pivška presihajoča jezera: "Osrednji pomen razstave je izobraževanje o biologiji, o ekologiji velikih zveri, kar je osnova za reševanje težav, ki jih imamo z zvermi v nekem prostoru."

Tadej Kogovšek med prikazom aktivnosti v centru. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan
Tadej Kogovšek med prikazom aktivnosti v centru. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Obiskovalci se sprehajajo med postajami s sodobnimi multimedijskimi tehnologijami. Med drugim lahko rešijo kviz, s pametno tablico po prostoru iščejo odtise šap ter druge sledi, s pomočjo virtualnih očal spoznavajo čutenja živali. V Centru Dina je, med drugim, prikazan tako imenovani Zverbook. Svojo stran ima tam na primer tudi volkulja Lupa; o njej izvemo, kaj jo zanima, kje in kako živi, kakšno je njeno partnersko življenje. Gre za inovativen način prikaza življenja zveri v jeziku mladih. In prav na mlade gledajo tudi z razvojnega vidika oziroma potenciala, ki ga center ponuja: "Del dejavnosti usmerjamo tudi v sodelovanje z različnimi deležniki, ki so povezani z velikimi zvermi. Bistveno se nam zdi izboljšanje sodelovanja med stroko in lokalnim prebivalstvom. Center Dina je zamišljen tudi kot osrednji center za velike zveri na tem Dinarskem območju. V Sloveniji imamo o tem veliko znanja, ki ga iščejo tudi druge države, še najbolj na področju izvajanja ukrepov," še pravi Kogovšek.

Center o velikih zvereh Dina je odprt vse dni med 10. in 18. uro, do konca meseca je obisk brezplačen.

Kako je z razumevanjem, da si življenjski prostor delimo tudi z zvermi, kaj storimo ob morebitnim srečanjem in kako lahko nesreče preprečimo, je bila tema tokratne svetovalne oddaje.