Trenutno se predvaja:
1. marec 2017 ob 16:34Zgodbe

Delfini komunicirajo z imeni in priimki

Pogovarjali smo se s poznavalko življenja delfinov, Darjo Ribarič iz društva Vivamar.
Foto: Darja Ribarič

Foto: Darja Ribarič

Foto: Darja Ribarič

Foto: Darja Ribarič

Prostovoljci društva Vivamar. Foto: Darja Ribarič

Prostovoljci društva Vivamar. Foto: Darja Ribarič

Na območju severnega Jadrana sta živeli v preteklosti, poleg velike pliskavke, še dve vrsti delfina: pisani in navadni delfin. Izginili sta prav zaradi pomanjkanja hrane. Velika pliskavka pa je bolj prilagodljiva in ni tako specifično vezana na sardelice ali ribe, ki so v odprtem morju. Išče hrano tudi v morskem dnu, kjer so sipe, ribe, morski listi, rakci. Zato se je tu tudi obdržala. Toda pritiski človeka so čedalje večji. Z učinkovitejšimi načini ribolova, z zmogljivejšimi čolni, barkami in razvojem navtičnega turizma vse bolj ogrožamo tudi delfine.

Delfini so zelo socialna in inteligentna bitja. "Veliko je še ugank o pomenu njihovega obnašanja, veliko je ugibanj o življenju tega morskega sesalca. Zanimivo je njihovo instinktivno obnašanje, ko gre denimo za kakega poškodovanega delfina, mu ostali pomagajo tako, da ga pridržijo na površini, da lahko diha. Na podoben način lahko pomagajo tudi človeku," je povedala magistrica biologije Darja Ribarič.

Delfinje samice živijo približno 45 let, samci 40, v ujetništvu pa preživijo 25 do 30 let. Samica skoti v bolj mirnih vodah, v svojem teritoriju, po enega mladička vsakih pet let. Mladiček se hitro vključi v socializacijo z odraslimi delfini, čeprav se najbolj drži tipične drže ob svoji mami. Toda mama mora loviti ribe za svoje preživetje in se mora velikokrat spustiti v globine, kamor mladiček še ne more. Delfinja mati ga zato prepusti v varstvo samici, ki ji najbolj zaupa. Običajno je to njena mama, oz. delfinja babica. Vzgoja mladiča je zelo zahtevna in traja štiri ali pet let. Mladiči sesajo materino mleko pol leta, lahko pa to traja leto ali več. Potem jih začne učiti prehranjevanja s trdo hrano. Pri iskanju rib zelo dobro sodelujejo med seboj. Včasih le posamezen delfin preiskuje določeno območje. Ko ribe najde, to sporoči drugim, ki se zadržujejo nekje v bližini. Sporoča jim akustično pod vodo ali celo s skoki. Na pomoč priplava delfinja jata. Organizirano splašijo ribe na kup in začnejo lov.

Siceršnje komuniciranje delfinov poteka na nižjem frekvenčnem območju od 1,5 do 11 kilohercev. Slišijo lahko vse do 150 kilohercev, kar je bistveno več, kot slišimo ljudje. Delfini imajo tudi svoja imena. To so tako imenovani podpisni žvižgi, s katerimi pri komunikaciji sporočajo svoje ime, tako da vsi člani vedo, kdo se oglaša. Približno tretjino podpisnega žvižga podedujejo, dve tretjini tega žvižga pa predstavlja njihovo lastno ime. S pomočjo imena se med seboj razlikujejo in natančno vedo kdo komu pripada. "Lahko bi rekli, da imajo delfini ime in priimek," je še dodala sogovornica. Kaj je še povedala Loredani Vergan, lahko slišite na prek povezave nad besedilom.


Zadnji prispevki