Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Med eminentnimi predavatelji, ki so ob jubileju minuli teden v svojih predavanjih pogledali tudi onkraj običajnih razmišljanj o trenutni epidemiji, je bil pravnik in filozof dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. V razpravi je na osnovi prava in filozofije povezal tri pojme: dokaz, dvom, zaupanje v znanost.

Med 'prav' in 'narobe' je dvom

"Najbrž vas ne bo presenetilo, če bom govoril o upadanju zaupanja v medicino, o upadu zaupanja v nek znanstven pristop k zdravju človeka," je dr. Rok Svetlič začel razpravo, ki jo je nadaljeval s pogledom na `dvom´. Družbo je vedno povezovalo dejstvo, da se o določenih zadevah pač načeloma vsi strinjamo. Seveda ne o vsem, sploh razprave o etičnih vprašanjih dajejo možnost razgibane debate. Znanost pa je drugačna, je izpostavil: "Znanost pa izhaja iz tega, da obstaja jasna ločnica med prav in narobe in da tisti prav ni odvisen od prepričljivosti argumenta, okusa, svetovnega nadzora, ampak od dokaza."

To, kar se nam dogaja, ta dvom v znanost, izhaja prav iz tega - paradoksalno - da smo v bistvu zelo znanstvena družba, naprej razlaga dr. Rok Svetlič in kot primer postavlja odziv osnovnošolskega ravnatelja, ki se je znanstvenim ugotovitvam na nek svoj način uprl: "Njegov znanstveni argument 'Dokažite mi, da virus zares obstaja' je zgolj navidezen. A njemu ni šlo, za znanstveno dokazovanje, šlo je za dokazovanje, da ima prav. Če bi ta gospod resno vzel visok znanstveni standard, bi pod vprašaj postavil tudi kurikulume, po katerih poučujejo učence in ki pravijo, da virus obstaja."

Na preizkušnji je piramida vednosti

Dr. Svetliča je nadalje osupnilo, s kakšno lahkotnostjo je znanost klecnila pred, kot je povedal, 'zadnjim gostilniškim omizjem', s kakšno lahkoto se je slehernik postavil nad tisto kar naj bi tvorilo neko piramido vednosti zadnjih 200 let ter zdvomil in sesul vsako stališče - ga razglasil za neznanstveno. Kako je dvom lahko tudi uničujoč in kakšno moč ima mišljenje posameznika, Svetlič pojasni na osnovi izreka `Mislim, torej sem´ Reneja Descartesa: "Tu igrajo vlogo značilnosti človekovega mišljenja. Med drugim je to tudi moč mišljenja, da neko stvar negira. Dvomiš v nekaj, v končni fazi je to lahko karkoli."

Z roko v roki z dvomom v znanost gre moč govora, kar so poznali že grški sofisti, učitelji govorništva 2500 let pred našim štetjem, še pojasnjuje Svetlič: "To so advokati. Naučili so se, kako lahko iz česarkoli dokažeš karkoli. V bistvu gre pa za to, da vzameš nek del zgodbe, ki je sicer resnična, a je izolirana in na njej vztrajaš, zgodbo pa s tem popačiš."

Naravoslovje dokazuje, humanistika pomaga razumeti

Ob znanstvenih predmetih v šolah je zato dobro imeti uravnoteženo izbiro družboslovnih oziroma humanističnih. Polovična izobrazba je nekaj najbolj nevarnega, še pravi Svetlič:
"Znanost res lahko dokaže vse, če danes še ne, pa bo to znala jutri. A to še ni celota. Za primer vzemimo podjetje Boeing. Ustvarilo je najbolj varno potniško letalo, prav tako pa tudi bombnik, ki je na Vietnam zmetal na milijone bomb."

Rok Svetlič: "Znanost lahko pojasni vse, a to ni celota."