Trenutno se predvaja:
7. november 2016 ob 20:06Zgodbe

Eho lokacija - kako zaznavajo prostor netopirji?

Dr. Matjaž Kljun je predstavil projekt, ki je nastal na pobudo Škocjanskih jam, namenjen pa je pokazati otrokom, kako se netopirji s pomočjo zvoka gibajo v prostoru.
false

Oprema, ki je potrebna za eholokacijo. Foto: Matjaž Kljun

Škocjanske jame so na seznamu svetovne naravne dediščine. UNESCO prek svojega programa Človek in biosfera financira tudi delovanje Mreže univerz Parka Škocjanske jame. V parku želijo obiskovalcem omogočiti bolj čutno spoznavanje podzemnega sveta. Nastala je ideja, da bi ljudem prikazali, kako se netopirji gibajo s pomočjo zvoka. V prej omenjeno mrežo je vključena tudi Univerza na Primorskem in dr. Matjaž Kljun s FAMNIT je s pomočjo študenta Patrika Kocjančiča in dr Klena Čopič Puciharja izdelal prototip naprave, ki pomaga razumeti, kako se živa bitja zavedajo prostora okrog sebe s pomočjo zvoka. S tujko temu rečemo "eho lokacija", kar je tudi naslov projekta.

Napravo je skoraj 300 ljudi že preizkusilo na Noči raziskovalcev. Vsi so bili navdušeni, je povedal Kljun, in pojasnil: "Postavili smo kvadraten prostor velikosti štiri krat štiri metre, v katerem so se ljudje lahko premikali in poskušali poiskati izhod. Pokrili smo jim oči, na ušesa smo jim dali slušalke, prek katerih so dobivali zvočne informacije. Na glavi so imeli napravo, podobno naglavni lučki, le da ima spredaj namesto lučke senzor oziroma globinsko kamero."

Ustvarjalci projekta so morali najprej najti dovolj majhen senzor, da ga lahko človek nosi na sebi. Obstajajo že različne naprave. Nekatere se uporabljajo za igranje video iger z gibanjem telesa in so razmeroma velike. V prodaji so že tudi tablični računalniki, ki omogočajo tridimenzionalno navigacijo v zaprtih prostorih. Kljun je povedal, da so se na koncu odločili za na trgu dostopno napravo Structure Sensor, ki je precej manjša.

Zatem se je pojavilo še težje vprašanje: kakšne zvoke lahko ljudje sploh razumemo. Netopirji uporabljajo ultrazvoke, ljudje pa lahko slišimo le nižje frekvence. "Večina ljudi je navajenih na piskanje avtomobila, ko vozimo vzvratno. Ta zvok je sicer zoprn in to ima tudi svoj namen. V našem primeru smo poiskali nežnejše zvoke, kot je kapljica vode ali struna kitare, ker imajo lahko uporabniki to napravo na glavi tudi po pet minut in bi bilo piskanje po petih minutah precej moteče." Preizkusili so različne načine za pretvorbo slike, ki jo daje senzor, v zvočni signal. Odločili so se sliko razdeliti na dva dela, in vsakega s svojo frekvenco in amplitudo predstaviti skozi levo oziroma desno slušalko.

Od prihodnjega tedna naprej se bodo v vlogo netopirjev lahko za nekaj minut vživeli tudi obiskovalci Učnega centra Parka Škocjanske jame. Opozarjamo, da je ta leži v vasi Matavun in ne neposredno ob vhodu v jame. Tja večinoma prihajajo organizirane šolske skupine. Naprava pa ni namenjena samo otrokom, ampak so se na Noči raziskovalcev tudi odrasli zabavali, je poudaril dr. Kljun.


Zadnji prispevki