Foto: EPA
Foto: EPA

Diplomirana medicinska sestra in certificirana svetovalka za laktacijo in dojenje iz Zdravstvenega doma Izola, Diana Koren, pravi, da doječe matere najpogosteje skrbi, ali otrok z dojenjem dobi dovolj mleka. Prvi mesec uvajanja je tako še posebej občutljiv, potrebna je vztrajnost: "Kar pa premalokrat uporabimo, je pohvala, da ji gre dobro. To je tudi popotnica oziroma nek elan za naprej, za željo po dojenju oziroma vztrajanju pri tem."

Dr. Andreja Tekauc Golob pravi, da bi naj otroke dojili približno oz. vsaj dve leti. Foto: Irena K. CizerlFoto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl
Dr. Andreja Tekauc Golob pravi, da bi naj otroke dojili približno oz. vsaj dve leti. Foto: Irena K. CizerlFoto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl

Podporna mreža doječim materam zdaj temelji predvsem na prostovoljstvu. Le 40 je certificiranih svetovalcev, kar je premalo. Malo je tudi zdravstvenih delavcev, ki se za to odločijo, opozarja pediatrinja Andreja Tekauc Golob iz UKC Maribor, ki je tudi predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija in svetovalka Društva za laktacijo in dojenje Slovenije. "Ministrstvo za zdravje in NIJZ imata dolgoročni načrt, kako bi to urejala, a najprej je treba ta poklic oziroma opravilo priznati."

Nekateri podatki pravijo, da je mater, ki se soočajo z dejanskim pomanjkanjem mleka, približno 2 do 5 odstotkov. K temu lahko sicer pripomore tudi materin stres, porod s carskim rezom ali slabo zdravstveno stanje. Svetovno zdravstveno organizacijo ob tem skrbi agresivno trženje nadomestkov materinega mleka.