Foto: Maks Sešlar
Foto: Maks Sešlar

Pri nas imamo kar nekaj pomembnih naravnih mokrišč, jezer in krajinskih parkov: Škocjanski zatok, Krajinski park Sečovlje, Cerkniško jezero, Ljubljansko barje, Naravni rezervat Ormoške lagune. Ptice selivke obiskujejo vse dele sveta.

Na začetku avgusta, ko je konec gnezditvene sezone, se začnejo pripravljati na krajše in daljše selitvene poti. Med pripravami morajo pridobiti veliko maščobne zaloge, da bodo imele dovolj energije na več tisoč kilometrskih poteh. Nato se začnejo združevati v manjše in večje jate. Sredi avgusta lahko opazujemo škorce, kako se, tako starejši kot mlajši osebki, združujejo v jate do dvajset osebkov. Lahko pa tvorijo zelo veliko jato, ki šteje do deset tisoč in več osebkov hkrati.

"Glavno gonilo selitve je hrana. Bliža se jesen, pri nas bo vse manj žuželk. V Afriki pa je skoraj ves čas ugodno podnebje zanje in hrane za ptice v izobilju, zato so prisiljene na selitev," pove varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek.

Najdaljšo pot do cilja preleti Polarna čigra. Seli se med Arktiko in Južnimi oceani. Na svoji poti skoraj nikoli ne vidi noči.V enem letu preleti približno 60.000 kilometrov. Koliko časa si ptice med letom odmerijo za počitek je odvisno od vrste, ki ji pripadajo. Bičja trstnica je ena takih redkih ptic, ki neprenehoma leti do cilja v Afriko. Težka je 10 gramov. Na let se pripravi tako, da podvoji svojo težo.

Nekatere trstnice letijo tudi ponoči. Tjaša pravi: "Imamo primer Bičje trstnice, ki je bila obročkana na Švedskem. Po treh dneh je bila ujeta na Obročevalski postaji na Vrhniki. Ptica je preletela najmanj tri tisoč kilometrov dolgo razdaljo v samo treh dneh."

Kakšna je lahko usoda ptic na njihovi selitveni poti, boste izvedeli s klikom na posnetek oddaje, ki jo pripravlja Loredana Vergan.

Živalski blues je na sporedu vsako sredo ob 10. uri