Foto: Osebni arhiv
Foto: Osebni arhiv

Monografija "Narečje, življenje in hišna imena v treh istrskih krajih" ni zgolj rezultat poglobljenega terenskega dela in neumornega raziskovanja dialektologinje dr. Suzane Todorovič. Je tudi obljuba, dana vaščanom, ko jih je obiskala: "V Bertokih sem raziskovala že leta 2017, proučevala sem istrskobeneški bertoški govor. Obljubila sem jim, da bom opisala tudi slovenski bertoški govor. Na Pomjanu sem pomagala skupini vaščanov pri beleženju domačih hišnih imen na pročeljih pomjanskih hiš. Takrat sem jim obljubila, da bom zapisala tudi posebnosti pomjanskega narečnega govora. Za Šared pa sem se odločila zato, ker je bil vedno nekako na obrobju med slovenskim istrskim svetom in romanskim svetom, torej med slovenskimi istrskimi vasmi in Izolo. Malijski govor, na primer, je bil že zapisan, kortežanski tudi zelo dobro proučen. Šaredini pa so mi ob prvem srečanju milo povedali, da so jim rekli tudi 'škovacera', torej, bilo jih je tako malo, da bi jih lahko pometel v smetišnico."

Na naslovnici je ročni mlinček za kavo ali tudi 'malen', 'mažinin'. Zanj se je odločila zaradi simbolike: "Mlinček neprestano melje, v mojem primeru besede, pregovore, hišna imena, načine življenja. Istrani ga poznajo, mnogi ga imajo tudi doma. Slikovnemu gradivu dajem veliko pozornost. Zbiram ga že med samim pisanjem in res ga skrbno izberem. Fotografije mi posodijo domačini. Z veseljem raziščem tudi delčke njihovega preteklega življenja. Fotografije povedo veliko." Te fotografije so izjemen vir podatkov tudi za mlajše generacije. Z načinom življenja se namreč spreminja tudi krajina, zato je tako gradivo vreden doprinos k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine.

To je že 15. knjiga dr. Suzane Todorović o narečjih v Istri. Foto: Osebni arhiv
To je že 15. knjiga dr. Suzane Todorović o narečjih v Istri. Foto: Osebni arhiv

"Istra je bila vedno stičišče različnih narodov, kultur in jezikov, zato je zelo pomembno, da dialektolog, ki se ukvarja z govori v Istri, zelo dobro pozna tako istrskobeneško kot istrskoslovensko narečje," še pravi Todorovićeva in pojasni: "Obe narečji se že več sto let prepletata in prilagajata drugo drugemu."

Raziskovalnega dela se je moč lotiti na različne načine, ubrati je možno širok nabor metod dela. Dr. Suzana Todorović vedno izbere tisto, ki je po njenem razumevanju nujna, to je terensko delo: "To je najverodostojnejši podatek za dialektologa. Tisti izraz, ki ga narečni govorec navede, ni potvorjen. Narečja se stapljajo. In to je ključni trenutek, ko lahko še zapišemo pristno narečno govorico posameznih krajev in njihove značilnosti."

V vsakem kraju je avtorica zabeležila 1600 narečnih izrazov. Več kot 20 narečnih besedil je povzela. Antropologi lingvisti pravijo, da če obstaja izraz za nek pojem, potem je pomemben med ljudmi. Jezik lahko odkrije malodane vse, se strinja Todorovićeva: "Jezik lahko pove vse, lahko nam ponudi informacijo o načinu življenja ljudi, tudi o njihovih stališčih, vrednotah. Narečni izrazi, modrosti, pregovori nam ponudijo informacijo o načinu obstoja določene skupnosti. Če kakšna beseda manjka, je ni, pomeni, da tega predmeta tam niso poznali. In tudi to je izjemno dragocen podatek."

Pogovoru z dr. Suzano Todorović lahko prisluhnete tukaj.