Cene ladijskih voznin so skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. Foto: EPA
Cene ladijskih voznin so skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. Foto: EPA

V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice. Preverili smo, kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa. Na Reki smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil, ki so registrirana na Hrvaškem. Zaradi neurejene dokumentacije je bilo letos namreč iz registra izbrisanih že okrog 24 tisoč plovil tudi tujih lastnikov.

Tako je povedal Goran Softič, eden izmed sogovornikov na srečanju kluba Propeller. Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta namreč zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice. S takimi razmerami se srečujejo tudi v Kopru, Trstu in na Reki. V vseh treh severnojadranskih pristaniščih pretovor kontejnerjev raste. Kako se spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa? Zbrali smo nekaj poudarkov srečanja.

Severni Jadran je za ladjarje zanimiva destinacija. Dokaz za to je tudi prihod največjih svetovnih operaterjev, ki so prevzeli kontejnerski pretovor; na Reki je poleg Filipincev zdaj še Mersk, ki je izpodrinil Kitajce, v Trstu so logistično platformo v roke dobili Nemci oziroma upravljalec pristanišča Hamburg. Koper ohranja nevtralno pozicijo, njihov glavni adut ostaja kakovost storitev.
V prvem trimesečju letos se je pretovor kontejnerjev v Kopru povečal za 12 odstotkov, podobno na Reki, v Trstu nekoliko manj, štiri odstotke. Možnosti za povečanje pretovora so, meni Rok Svetek iz družbe Adria kombi in vodja združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije: "Pristanišča so zasuta z delom. A tudi če zmorejo pretovoriti dovolj blaga, se transport zaustavlja zaradi slabih železniških povezav v zaledju. To ne velja le za Koper - s podobnimi težavami se srečujejo tudi v drugih pristaniščih." Ko bo zaledna infrastruktura urejena, se bo lahko povečala tudi zmogljivost pristanišč, poudarja Goran Softič iz družbe Medtrans Adria.

Tovora v severnem Jadranu je toliko, da ga je dovolj za vsa pristanišča. Medsebojna konkurenca zato ni ovira, poudarja Emmanuel Papaganakis, izvršni direktor kontejnerskega terminala na Reki: "Namesto, da se vsak bori za svoj kos pogače, si moramo prizadevati, da bo ta pogača čim večja."

V Kopru so se na kontejnerskem terminalu soočali s težavami, ko se je porušil sistem prihoda ladij, je povedal njegov vodja Gordan Ban.

Tudi na Reki se soočajo s podobnimi težavami, razlaga Žarko Acinger, komercialni direktor reškega kontejnerskega terminala: "Naša strategija je usmerjena v graditev kopenske infrastrukture. Mislim, da je tu ključ naše konkurenčnosti. Pretovorne zmogljivosti je lahko zagotoviti, ampak kako odpremiti kontejnerje v sedmih do največ desetih dnevih, to je bistvo. Osredotočiti se moramo na kakovost in hitrost storitve. Zdaj se nam dogaja nekaj, kar se ni še nikoli. V vrsti čaka šest, sedem ladij, ves ta tovor je nemogoče uskladiščiti, kaj šele odpremiti v nekem razumnem roku."

Foto: Nataša Rogelja
Foto: Nataša Rogelja

Zaradi novega pravilnika o plovilih na Hrvaškem ne zmanjka dela

Po neuradnih podatkih naj bi imelo okrog tri tisoč Slovencev svoja plovila registrirana v sosednji državi, na Hrvaškem. Tako ocenjuje Lena Koter, lastnica podjetja Menta z Reke, ki se zadnja tri leta ukvarja z različnimi storitvami, med drugim je tudi pooblaščenka nekaterih slovenskih lastnikov plovil na Hrvaškem, kjer so lani sprejeli nov pravilnik o plovilih. Tako so lastnike, ki novih obveznosti niso uredili, izbrisali iz vpisnika plovil.

"Prvo pravilo je bilo, da morajo vpisati svoj oib, »osobni identifikacijski broj« oz. davčno številko na Hrvaškem in Hrvaška je dolgo opozarjala na to, da je to potrebno urediti, ker s tem oni vodijo vsakega lastnika, tujca in Hrvata v svojih evidencah. Tujci, ki tega niso storili, so bili na začetku letošnjega leta izbrisani iz vpisnika plovil in teh je bilo kar 24 tisoč. Tako da je bil to kar velik šok za veliko lastnikov. Vsaka država spremeni pravila, vendar o tem ne obvešča vsakega posameznika, ampak se pravila spremenijo in so ljudje tisti, ki morajo spremljati spremembe v zakonodaji, tako da ljudje osebno niso bili obveščeni. Potem je bil šok, ko so želeli uporabljati svoje plovilo, pa so ugotovili, da sploh nimajo urejenih papirjev."

Lastniki svojega plovila torej ne smejo uporabljati, dokler ne uredijo ponovnega vpisa in izrednega tehničnega pregleda. Cena je v primerjavi z rednim tehničnim pregledom dvakrat višja.

"Spremenila se je tudi definicija področij plovbe, tu so potem še spremembe glede tehničnih pregledov. Veliko plovil je imelo trajno veljavnost tehničnega pregleda, sedaj pa je to potrebno storiti na pet let. S tem, da gre za precej zapleten postopek, kako se presoja, katero plovilo mora narediti, katero ne in kdaj se delajo ti tehnični pregledi ..., tako da je treba individualno pogledati, glede na lastnosti plovila. To so glavne stvari, ki so se spremenile. To se uredi pri pristojni luški kapitaniji. Potrebno je oddati vlogo za ponovni vpis in izredni tehnični pregled, ki mora biti opravljen na suhem, kar pomeni, da mora biti plovilo v urejenem stanju, podvodni del mora biti urejen, na njem pa mora biti vsa obvezna oprema, ki je tudi na novo določena, z novim pravilnikom. Opremo je treba posodobiti in dopolniti, tudi če je že kaj preteklo."

Med novostmi je tudi, da mora imeti vsak tuji lastnik plovila na Hrvaškem pooblaščenca. Tistim, ki se obrnejo po pomoč, Lena Koter svetuje, kaj je potrebno uskladiti z veljavno zakonodajo: "Za okrog 60 lastnikov sem pooblaščenka. Namreč tudi to je novost, tuj lastnik mora imeti na Hrvaškem svojega predstavnika pooblaščenca, ki se v vsakem primeru in v vsakem trenutku odzove hrvaškim državnim organom v primeru, da bi prišlo do neke situacije, npr. prekrška ali neplačevanja dajatev, ali če je plovilo zapuščeno in ker je imela Hrvaška velike težave stopiti v stik s tujimi lastniki, so določili pravilo, da mora imeti vsak lastnik tukaj svojega predstavnika. Tako da sem kar za veliko lastnikov predstavnica, predvsem pa sem jim na voljo za vsa vprašanja in jih opozorim, če morajo kaj na novo narediti."

Koterjeva je povedala tudi, da je največ vprašanj za pooblaščenca in prenose lastništva, kajti gre za zelo zapleten postopek. "Vsakič je malo drugače, če je plovilo novo, če je rabljeno, če je bilo na lisingu, če je bilo prej vpisano v drugi državi in se vsi postopki malo razlikujejo in preden človek ugotovi, kaj vse je potrebno. Običajno je lažje, da se dogovorimo za sodelovanje in da jaz uredim te stvari, velikokrat me kdo pokliče in reče 'peljal sem se v Novaljo na kapitanijo in to zastonj, ker so mi manjkali dokumenti'."

Oddaja Morje in mi je na sporedu vsak ponedeljek ob 13.30