Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Pod predstavo se podpisujeta Kulturno društva Matita in Mednarodni center lutkovne umetnosti Koper, režija je pripadla Vidi Cerkvenik Bren in Matiji Solcetu.

Opis predstave se glasi: "Predstava Biti Don Kihot nadgrajuje motive Cervantesovega romana in vizualno poetiko češkega mojstra surrealistične filmske animacije Jana Švankmajerja ter sooča preteklost in sedanjost, posameznika in družbo, lutke in predmete, lutkarja in njegovo lutko. V avtobiografski predstavi, postavljeni na avtorski interpretaciji arhetipa Don Kihota, se igralca spopadata z marioneto, predmeti, razumevanjem norosti in normalnosti. Z vprašanjem identitete, kulture, umetnosti in drugih postmodernih tem je provokacija na koncu postavljena v samoironijo in resignacijo. Solcetovo raziskovanje fragmentiranega in dinamičnega predmetnega gledališča se v predstavi združi z obrtniško natančnostjo marionet, ki jih razvija slovenski marionetni mojster in tehnolog Mitja Ritmanič. Ob Solcetu igrata Tines Špik in Filip Šebšajevič."

Foto: KUD Transformator
Foto: KUD Transformator

Kaj je Matija Solce Easyju povedal o lutkah in o položaju lutkovnega gledališča? "Dobro se je zamisliti nad situacijo, v kateri smo se znašli. Lutkovni krog je zelo ozek, že zdaj, ko se pogovarjamo o lutkah, zadeva zgleda banalna, po drugi strani celo infantilna, kar se mene tiče, pa je medij prihodnosti, ker je dosti bolj izpoveden kot je navadno dramsko gledališče. Dosti več ravni lahko hkrati uprizarjamo, po drugi strani je zelo enostaven, poceni medij in lahko vključuje vse zvrsti umetnosti. Lutkovno gledališče nasploh je zelo neizkoriščeno."

Pa ljudje razumemo lutke? Solce se nasmehne: "Ljudje smo zelo razumevajoča bitja in razumemo tisto, kar nam je dano na pladnju. Problem so naši stereotipi o lutkah, iluzije, ki si jih ustvarimo, še preden pridemo v gledališče. Lutke so eden najbolj spogledljivih medijev, najbolj od vseh znajo gledalca vzeti v igro. Imamo pa predsodke, da je to za otroke. Verjamem, da bo prišel čas, kot so bila 20. leta, ko so bile lutke del vsakdana, ko so predstavljale kritično misel in povezovale tako družbeno kritično kot visoko estetsko vrednost."

Sicer pa Solce v svojih delih ni brezkompromisen: "Včeraj sem Don Kihota igral za otroke, tako da sem se prilagodil situaciji. Ker v njej hočeš uživati, nočeš biti brezkompromisno provokativen. Moramo pa biti brezkompromisni v vztrajnosti, da bomo nadaljevali s svojim zagonom, da spremenimo svet, da se igramo, da ne jemljemo vsega skupaj preveč resno, in da se komunicira tako na odru kot drugod."

Celotni pogovor lahko poslušate tu:

Matija Solce o svoji zadnji nagradi, lutkah, lutkovnemu gledališču in odnosu Slovencev do gledališča