Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Mediacija dopušča netipične rešitve. Če sta oba udeleženca na koncu zadovoljna, omejitev pravzaprav ni. Zelo pomembna je spoštljiva komunikacija, za kar skrbi mediator in kar nemalokrat prinese tudi izboljšanje odnosov po zaključku mediacijskih srečanj.

Kaj mediacija pravzaprav sploh je, opiše Meta Prezelj Manfreda, ki mediacijo opravlja v okviru svoje popoldanske dejavnosti Stik, mediacija in svetovanje: »Mediacija je proces, kjer jaz kot mediator, kot nevtralna oseba, dva ali več strank usmerjam, jima pomagam pri komunikaciji. Ko pride do spora, namreč ljudje težko komunicirajo, se ne slišijo. Vsak vidi in sliši svojo resnico in takrat pride zelo prav tretja oseba, ki nima nič s tistim sporom in samo posluša, povzema, nevtralizira komunikacijo. Po mojih izkušnjah ima mediacija blagodejni učinek."

Meta Prezelj Manfreda

Mariša Bizjak se je pogovarjala z Meto Prezelj Manfreda iz mediacije Stik, ki je strokovnjakinja za splošno, šolsko in družinsko mediacijo. V Sloveniji sicer obstaja tudi Društvo mediatorjev Slovenije, prvi pogoj za pridobitev naziva mediator pa je najmanj prva stopnja visokošolskega študijskega programa.

Z ozaveščanjem želi doseči, da bi se ljudje mediacije poslužili, še preden postane spor prezapleten, saj so tako tudi možnosti za rešitev večje. Skorajda ni situacije, ki ne bi bila primerna za mediacijo. Od ločitev, skrbništva otrok, zapuščinskih sporov, skrbi za ostarelega člana družine do medsosedskih sporov, nesoglasij v podjetjih ali med učenci. Novost od lanskega poletja je tudi mediacija pri centrih za socialno delo.

Sicer pa je vse, kar se na mediaciji dogaja, strogo zaupno. Kako dolgo mediacija traja in kakšni so zaključki, odgovarja Tolminka Meta Prezelj Manfreda: "Mediacija je zelo svobodna, dopušča marsikaj. Število srečanj je odvisno od tega, kako kompleksen je problem. Eno srečanje ponavadi poteka eno uro ali uro in pol. Navadno se dogovorimo za uvodno srečanje, po njem pa, kako bomo to reševali. V večini primerov se izvede več srečanj v enem časovnem obdobju. Navadno je ob koncu dovolj ustni dogovor, lahko pa se ga tudi zapiše. Če se tak zapis nato overi pri notarju, je enako zavezujoč kot sodna odločba. Včasih kakšni pari želijo tudi neke kratkoročne dogovore, ki se po določenem obdobju preverijo. Če so z dogovori vsi zadovoljni, potem ni nobenih omejitev."

Meta Prezelj Manfreda Foto: Osebni arhiv
Meta Prezelj Manfreda Foto: Osebni arhiv

Mediator skrbi za kulturen dialog med obema strankama, se v spor ne vtika, ne izraža svojega mnenja, ne predlaga možnih rešitev in ne razsoja. Stranki zgolj usmerja, da sami prideta do najbolj ugodne rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani. Mediacija je vedno usmerjena v prihodnost in rešitve, ne pa v preteklost in iskanje krivde. "Včasih sicer zaradi lažjega reševanja analiziramo tudi preteklost, načeloma pa ne."

V kakšnem deležu so spori rešljivi? "Ena izmed glavnih prednosti mediacije je, da je odstotek rešljivih primerov zelo visok. Ker ko se ljudje usedejo in pogovorijo s pomočjo tretje osebe, najdejo skupno rešitev, ki je sprejemljiva za vse. Zmotno mislijo, da je mediacija neke vrste svetovanje ali jo povezujejo samo s sodiščem in sodnimi postopki. Premalo jo poznajo, želim si, da bi jo bolje poznali in se je posluževali, ker bi prej, ceneje in hitreje prišli do sprejemljive rešitve."

Kaj pomeni to stroškovno? "Ena ura mediacije stane med 40 in 60 evri. Mediacije ne vlečemo v nedogled, ampak se zelo hitro, v dveh, treh srečanjih vidi, kakšen je še smisel nadaljevati. Smo pa Slovenci v tem smislu še vedno precej zaprti, težko si sploh priznamo, da imamo problem, da naš pogled na situacijo ni edini …"

Naša gostja je bila Meta Prezelj Manfreda iz mediacije Stik