Za svoje delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra, ki jo podeljujejo v iniciativi Inženirke in inženirji bomo! Foto: Osebni arhiv
Za svoje delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra, ki jo podeljujejo v iniciativi Inženirke in inženirji bomo! Foto: Osebni arhiv

Odraščala je v družini, kjer sta bili prepleteni tehnika in glasba in oboje Milonejevo spremlja že celo življenje. "Moj vzornik je bil moj oče, ki je poučeval na tehnični šoli. Učil je praktični pouk, varjenje in struženje. Vedno, ko je kaj izdeloval, naju je z bratom poklical k sebi in naju vpletal v svoje delo. Meni je bil njegov poklic všeč, sicer je včasih rekel, samo ne se izšolati za učiteljico, ker boš prinesla vse živce domov. Ampak meni je to že kot mali punčki seglo v dno duše. On je igral tudi harmoniko in klaviature pri ansamblih. Ko sem imela 13 let, sem z njim že šla na prvo silvestrovanje v hotel v Kanalu."

Že v družini so ji privzgojili občutek za iskanje sprememb in izboljšav. To skuša zdaj prenesti na svoje učence. "K temu me je zelo spodbudil en dogodek. Ko sem že poučevala kakšni dve leti, sem iz nekih kotnikov za ojačitev okenskih okvirjev izdelala neko tehtnico in jo pokazala očetu. On je bil večni inovator, tako kot moj dedek. In mi je rekel: punca, veš, da imaš krasne ideje! In meni je to odprlo vrata. Rekla sem si, kako malo je potrebno, ena pozitivna informacija, spodbuda, predvsem od staršev. Zelo je pomembno, da starši verjamejo v svoje otroke. In prav to je bila mogoče ta iskra, ki mi je dala vedeti, da to, kar imam, moram predati naprej. Ne samo na moje otroke, ampak tudi na moje učence.«

Mojca Milone rada kolesari v naravi. Foto: Osebni arhiv
Mojca Milone rada kolesari v naravi. Foto: Osebni arhiv

Kako spodbuja inovativno mišljenje pri učencih? "Nikoli jim ne dam načrta. Rečem recimo: naredili bomo neko stojalo, tu imate gradivo, cilji so takšni, delovni postopki, ki jih morate vključiti so sledeči, sedaj pa se lotite skiciranja. Meni je zelo pomembno, da ni tista rutina, da vsi enako odžagajo na določeni črti, ker potem je pomembna le natančnost, estetski videz… Dajem poudarek na to, da so izdelki posebni in da jih otroci utemeljijo na podlagi funkcionalnosti."

Mojca Milone je tudi ljubiteljica narave. Skupaj z domačini Trnovsko – Banjške planote je letos opozorila na po njihovem mnenju neprimerno gospodarjenje s Trnovskim gozdom.
"Zelo težko je bilo gozdarski stroki pokazati, kaj je tisto, kar mi laiki vidim in kaj oni kot upravljalci. Ni bilo enostavno. Potem smo se odločili, da se usedemo za isto mizo ... Razumemo, da je Trnovski gozd gospodarskega pomena, ampak potem je tudi stroka videla, da je bilo kar nekaj napak in zdaj smo naredili nekaj skupnih zaključkov v dobro narave in vseh uporabnikov gozda."

Zdaj Milonejeva aktivno poje v ansamblu Aleksij Jercog in prijatelji. Foto: Osebni arhiv
Zdaj Milonejeva aktivno poje v ansamblu Aleksij Jercog in prijatelji. Foto: Osebni arhiv

Vse življenje jo spremlja tudi glasba. Najprej je pela skupaj z očetovo zasedbo, in sicer vsa srednješolska in študentska leta, dokler se ni poročila. Nato pa so skupaj še z dvema učiteljicama ustanovile vokalno instrumentalno skupino Kresnice, s katero so posnele štiri zgoščenke. "Na nekem zaključnem izletu učiteljic smo na avtobusu ugotavljale, katera kaj zna in smo odkrile, da nekatere dobro pojejo. Jaz se takrat nisem izpostavljala, ampak čez čas sem vseeno pristopila do njih in predlagala, če bi ustanovile tercet. Začele smo se dobivati, potem je pristopil tudi Vladimir Čadež, ki je bil naš umetniški vodja. Skoraj 23 let je bilo petja s Kresnicami. Pele smo na Irskem, v Nemčiji, Franciji, v Dalmaciji … Res smo veliko doživele skupaj."

Celotnemu pogovoru z Mojco Milone lahko prisluhnete tukaj.