Foto: Osebni arhiv
Foto: Osebni arhiv

17-letni Izolan Leo Maj Kokol se lahko že pohvali z rekordom v dvigovanju uteži in z bronastim priznanjem z državnega tekmovanja mladih kitaristov na Temsigu. In čeprav dobro ve, kaj hoče, se še ne more odločiti, kam se bo poklicno usmeril.

Kitaro se uči že 12 let, a posluša jo tako rekoč od rojstva. Ne le kitaro, ki jo igra njegov oče, tudi harmoniko, ki jo kot profesorica na Glasbeni šoli Koper pogosto vzame v roke njegova mama. Zato nič čudnega, če sta oba starša njegova največja vzornika, zlasti oče, ki je obenem tudi športnik. In nenazadnje se je po njem zgledoval, tudi ko je izbiral instrument. Čeprav je oče igral v rock bendu, ima sam raje klasiko, saj v tej zvrsti laže najde skladbe, s katerimi se lahko sprosti in svoja čustva prelije v kitaro. Njegov prvi učitelj je bil Bojan Kuret, v šestem razredu pa ga je zamenjala prof. Tanja Brecelj Vatovec, ki ga uči še danes. Pod njenim mentorstvom se je letos spomladi udeležil državnega tekmovanja, za katerega si je med vrstniki izbral najtežji spored. Ker je po značaju zelo tekmovalen, si rad postavlja težke izzive in vse, kar si zada, tudi doseže. Predvsem je bil zadovoljen, da mu je uspelo izvesti Albenizovo skladbo Asturias, ki jo je eden od njegovih vzornikov, Zoran Dukić poimenoval »Highway to Hell za električne kitariste«, saj se je veliko tovrstnih kitaristov boji…, ker »zažiga prste« …

Med njegovimi najljubšimi skladatelji so še Coste, Llobet in Brouwer, med kitaristi pa ceni tudi Marcyna Dillo in Łucasa Kuropaczewskega, oba je spoznal na festivalu Kitarika v Kopru. Na vprašanje, ali ni v rosnih letih tudi njega zamikala električna kitara, pa Leo odgovarja: "Nikdar, saj mislim, da je v glasbi in v meni veliko razmišljanj, občutkov in harmonij, ki jih na električni kitari ne morem zaigrati." Ko pa posluša glasbo za sprostitev, najraje izbere rock. In zborovsko glasbo. Zbor je zanj simbol sinhronosti in enotnosti. V njem se moraš naučiti zanašati se na sočloveka, na ostale glasove. Peti je začel v Mladinskem zboru Glasbene šole Koper, pod vodstvom Maje Cilenšek, zdaj pa je član Mešanega zbora Obala iz Kopra. Prepričan je, da bo vse življenje, ne glede na to, kam ga bo zanesla pot, pel v kakšnem zboru.

Tako kot je prepričan, da se bo do konca svojih dni ukvarjal s športom. Začel je že pri štirih letih, z gimnastiko, potem je sedem let nadaljeval z nogometom in še eno z atletiko, od svojega 16. leta dalje pa se ukvarja z bodybuildingom in s powerliftingom (dvigovanjem uteži). Je nosilec neuradnega državnega rekorda v »počepu«, kar pomeni, da iz počepa dvigne 210 kilogramov teže. In, kot pravijo trenerji, dobro obeta tudi v bodybuildingu, saj je v dveh letih treninga pridobil kar 31 kilogramov, s tem pa tudi veliko samozavesti. Zato zdaj z nasveti (preko spleta in socialnih omrežij) pomaga tudi svojim sovrstnikom in drugim najstnikom iskati načine, kako ravnati s svojim telesom, da bi v njem zmanjšali maščobe in povečali mišično maso. Morda bo nekoč našel v tem tudi svoj poklic, če ne bo raje poučeval kitare…

Trenutno razmišlja o nadaljevanju študija na dunajskem konservatoriju ali na kitarski akademiji Segovia v Pordenonu, je pa prepričan, da, tudi če postane kitarist, ne bo mogel živeti brez športa. In obratno. Če bo njegova poklicna pot zašla v športne vode, ga bo vseskozi spremljala kitara. In petje. Pri njem ni enega brez drugega.

V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki vsak četrtek ob 20.00 uvaja oddajo Glasbeni abonma, predstavljamo najbolj obetavne mlade glasbenike, ki dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Tokrat bo naš gost 17-letni kitarist Leo Maj Kokol, dijak koprske umetniške gimnazije, ki ga boste lahko pobliže spoznali skozi pogovor ter skozi njegove izvedbe skladb Napoléona Coste-a in Isaaca Albeniza.