Novembra in decembra policija vsako leto posebno pozornost posveča zaščiti ranljivejših skupin, kot so otroci in ženske. Aktivnosti sovpadajo z mednarodnimi dnevi boja proti nasilju nad ženskami in otroki. Začnejo se 18. novembra, ko obeležujemo evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, nadaljujejo se 20. novembra, ko je svetovni dan otroka, 25. novembra, ko je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, zaključijo pa se 10. decembra, na mednarodni dan človekovih pravic.
Med kaznivimi dejanji, ki jih obravnava policija, je vsako leto več tisoč primerov družinskega nasilja. Na fizično opozarjajo podplutbe; psihično, ekonomsko in drugo nasilje pa je težje ugotavljati in dokazovati na sodiščih. Zato ga je treba obravnavati kot družbeni problem in ga ne pustiti med štiri stenami. Žrtev lahko s prijavo naredi prvi korak za ustavitev tega kaznivega dejanja, mi kot družba pa lahko z ničelno toleranco zahtevamo odgovornost.
Kriminalistični inšpektor Policijski upravi (PU) Koper, Cvetko Kokalj, pravi: "Zagotovo je ta t. i. koronačas povečal stiske ljudi. Na PU Koper smo že po prvem valu zabeležili 46 prijav. Zanimivo, da šele potem. A takrat se je življenje sprostilo in žrtve so se lahko odmaknile od storilca in prijavile. Prav pred nekaj dnevi smo doživeli klic obupane ženske, ki se je sicer odmaknila od partnerja, a jo je prestregel in ji telefon iztrgal iz rok. Vseeno smo jo izsledili in ukrepali. To področje dela je sicer eno najbolj občutljivih tudi za policiste, saj vstopamo v domove ljudi z ukrepi. Nasilje v družini pa je prav posebej označeno kot kaznivo dejanje šele od leta 2004 naprej."
V tem času pravzaprav doživljamo dve pandemiji, pravi Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. Ena je zdravstvena, druga pa kaže na porast nasilja nad ženskami in deklicami ter nasilja v družini: "To ni sprejemljivo. Nasilje moramo poimenovati s pravim imenom. Ko gre za nasilje, ne smemo reči, da gre za slabe odnose ali konflikte v družini. Ti so nekaj običajnega. Nasilje pa je prepovedano, kaznivo in ga v današnjem času ne bi smeli nikoli več tolerirati."
Nasilje v družini, ki je bilo prisotno že prej, se v času epidemije nadaljuje in stopnjuje. Povzročitelji ob doživljanju različnih stisk in stresa nasilna dejanja izvajajo bolj pogosto in intenzivno, poudarja Damjana Jurman, regijska koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini na Centru za socialno delo Južna Primorska: "Povečan obseg skupnega preživljanja časa žrtev s povzročitelji nasilja ter socialna izolacija vplivata na to, da imajo žrtve manj možnosti za umik. Strategija preživetja, ki so jo žrtve uporabljale doslej, v novih situacijah pogosto več ne zadostuje."
V najtežjem položaju se znajde otrok. Običajno izjemno težko spregovori o težavah in ko to stori, sestavljanje življenja lahko traja zelo dolgo, opozarja Nevenka Stanič Ristovič iz Belega obroča. Za celjenje ran, ki niso zgolj fizične, rabi strokovno pomoč: "Da pride do zaključka, zakaj se je to dogajalo, da ni prav, da se je to dogajalo in da ni kriv, da se nad njim dogaja nasilje."
In kdor ga povzroča, mora zanj odgovarjati, je še poudarila sogovorka.
Mateja Brežan
Mateja Brežan
